Kaj telo pove, ko je preobremenjenost predolga

Telo zelo jasno pokaže, kdaj je preobremenjenost previsoka. Ne z nenadnim zlomom, temveč s postopnimi telesnimi in čustvenimi znaki, ki se sprva zdijo nepomembni. Utrujenost, razdražljivost, bolečine brez jasnega vzroka ali motnje spanja niso naključje. Gre za opozorila, da notranji sistemi delujejo čez svoje meje.

Foto: Stres Vir: Freepik

Zakaj telo reagira, ko je preobremenjenost dolgotrajna?

Človeško telo je izjemno prilagodljivo, vendar ne neomejeno. Ko je preobremenjenost stalna zaradi dela, skrbi, čustvenih pritiskov ali nenehne dostopnosti živčni sistem ostaja v stanju pripravljenosti. To pomeni, da telo deluje, kot da je nevarnost vedno prisotna. V takem stanju se spreminja delovanje hormonov, mišice ostajajo napete, prebava se upočasni ali pospeši, imunski sistem oslabi. Telo ne razlikuje med resnično grožnjo in dolgotrajnim psihičnim pritiskom. Za organizem je oboje stresor, na katerega se odzove enako.

Kdaj znaki niso več prehodni, ampak postanejo opozorilo?

Občasna utrujenost ali slab spanec sta del življenja. Težava nastane, ko se stanje ne izboljša niti po počitku. Če se zbujamo izčrpani, če se zbranost ne povrne, če telo vztrajno boli ali se pojavljajo ponavljajoče se težave, telo sporoča, da je preobremenjenost presegla mejo prilagajanja. V praksi ljudje to pogosto opišejo z besedami: »Vse delam prav, a nimam več moči.« Prav ta občutek razkoraka med voljo in telesom je eden jasnejših znakov dolgotrajne preobremenitve.

Preobremenjenost se pogosto pokaže skozi spanje

Preobremenjenost zelo hitro vpliva na spanje, čeprav tega ne povezujemo vedno neposredno. Ne gre le za težave z uspavanjem. Marsikdo spi dovolj ali celo preveč, a se kljub temu zbudi brez občutka spočitosti. Razlog je v tem, da telo tudi ponoči ostaja v stanju pripravljenosti. Živčni sistem ne preklopi v globoko fazo obnove, temveč ostaja napet, kot bi moral biti ves čas na preži. Tak spanec je plitev, prekinjen in telesu ne omogoča pravega okrevanja, čeprav se na videz zdi, da počivamo.

Kateri telesni znaki so najpogostejši in jih pogosto spregledamo?

Preobremenjenost se redko začne z dramatičnimi simptomi. Pogosteje z drobnimi spremembami, ki jih normaliziramo: napet vrat, stisnjena čeljust, plitko dihanje, glavoboli, prebavne težave, razbijanje srca ali pogosti prehladi. Mnogi te znake pripišejo starosti, tempu ali »slabemu obdobju«. A telo ne govori brez razloga. Govori takrat, ko druge poti utrujenost, občutek pritiska, čustveni nemir niso bile slišane.

Foto: Duševno zdravje Vir: Freepik

Preobremenjenost vpliva na zaznavanje telesa in okolice

Ko je preobremenjenost dolgotrajna, se spremeni način, kako zaznavamo okolico. Zvoki postanejo hitreje moteči, svetloba preostra, dotiki neprijetni. Telo preprosto nima več kapacitete za obdelavo vseh dražljajev. To ni pretirana občutljivost, temveč znak, da živčni sistem deluje brez rezerve. Ljudje v takem stanju pogosto opisujejo, da jim je “vse preveč”, tudi v situacijah, ki so jih prej obvladovali brez težav. Gre za biološko omejitev, ne za pomanjkanje potrpežljivosti.

Ali drži, da je preobremenjenost predvsem psihična težava?

Ne. Gre za telesno-fiziološki odziv. To pojasnjuje tudi dr. Stephen Porges, utemeljitelj polivagalne teorije, ki opisuje, kako živčni sistem nenehno ocenjuje, ali smo v varnem ali ogrožajočem okolju. Telo se na to oceno odzove samodejno, še preden se tega zavemo na ravni misli. Zato se lahko posameznik zavestno počuti »v redu«, telo pa je že v stanju preobremenitve. V takih primerih zgolj sprememba miselnih vzorcev pogosto ne zadostuje, ker je odziv vpisan v telesne procese.

Preobremenjenost pogosto spremeni odnos do lastnega telesa

Dolgotrajna preobremenjenost ne vpliva le na telesne simptome, temveč tudi na odnos do telesa samega. Ljudje začnejo telo doživljati kot oviro: kot nekaj, kar jih upočasnjuje, jim nagaja ali jih izdaja. Bolečine, utrujenost in pomanjkanje energije se razumejo kot znak slabosti, namesto kot opozorilo. Tak odnos pogosto poglobi stisko, saj posameznik telo še dodatno pritiska. Okrevanje se začne šele takrat, ko telo prenehamo siliti in ga začnemo razumeti kot zaveznika.

Foto: Utrujenost Vir: Freepik

Kaj se zgodi, če opozorila ignoriramo?

Če preobremenjenost traja predolgo in se nanjo ne odzovemo, se tveganje za kronično utrujenost, anksiozne motnje, izgorelost in somatske bolezni poveča. Telo takrat ne odpove nenadoma, temveč postopno zmanjšuje zmogljivost. Po podatkih Nacionalni inštitut za javno zdravje so stres in z njim povezane težave med pogostejšimi razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti v Sloveniji. To kaže, da ne gre za individualno slabost, temveč za razširjen odziv na sodoben način življenja.

Kdaj telo še zmore samo in kdaj potrebuje podporo?

V zgodnjih fazah lahko telo pogosto najde ravnovesje, če se obremenitev zmanjša. Več spanja, jasnejše meje, počasnejši tempo in redni odmori imajo lahko presenetljivo velik učinek. Ko pa znaki vztrajajo ali se stopnjujejo, je smiselno poiskati strokovno pomoč. To lahko pomeni pogovor z osebnim zdravnikom, psihologom ali drugim strokovnjakom, ki razume povezavo med telesom in živčnim sistemom. Iskanje pomoči v tem primeru ni znak šibkosti, temveč odgovornega odnosa do lastnega zdravja.

Kako se s preobremenjenostjo soočamo v slovenskem prostoru?

V Sloveniji se o telesnih znakih preobremenjenosti še vedno govori zadržano. Pogosto se pričakuje, da posameznik preprosto vztraja, stisne zobe in gre naprej. A praksa v ambulantah kaže drugačno resničnost. Zdravniki se vse pogosteje srečujejo z ljudmi, ki pridejo zaradi razpršenih, težko razložljivih telesnih težav, pri katerih se šele postopoma razkrije skupni vzrok dolgotrajna preobremenjenost, ki je ostala prezrta.

Tudi evropski strokovni okvirji na področju duševnega zdravja gredo v smer, da telo in psiha nista ločena sistema. Poudarjajo pomen zgodnjega zaznavanja opozorilnih znakov in obravnave, ki upošteva celotno izkušnjo posameznika, ne le posameznih simptomov. Prav v tem premiku – od gašenja posledic k razumevanju vzrokov se kaže razlika med kratkoročnim olajšanjem in dolgoročnim okrevanjem.

Foto: Preobremenjenost Vir: Freepik

Preobremenjenost ni znak šibkosti, temveč signal

Preobremenjenost se pogosto pojavi pri ljudeh, ki so odgovorni, zanesljivi in vajeni prevzemati breme. Prav zato jo je tako lahko spregledati. Okolica jo pogosto razume kot pomanjkanje vzdržljivosti, posameznik pa kot osebni neuspeh. A v resnici gre za jasen signal, da so bile meje presežene. Telo s tem ne sporoča, da ne zmore več nikoli, temveč da trenutni način delovanja ni več vzdržen. To sporočilo ni treba razumeti kot konec, temveč kot priložnost za spremembo smeri.

Kar je pri tem najpomembnejše razumeti

Telo ni ovira in ni sovražnik. Je natančen pokazatelj. Ko opozori, da je preobremenjenost previsoka, ne zahteva popolne spremembe življenja, temveč več posluha. Pogosto že majhni premiki omogočijo, da se notranji sistemi znova umirijo. Telo vedno sporoča resnico. Razlika je le v tem, ali jo slišimo pravočasno.

Pripravil: L.H.
Viri: Terveystalo, Inclusion Online Therapy, BMS Clinic, Rosas Natural Health & Healing, WebMD

The post Kaj telo pove, ko je preobremenjenost predolga first appeared on NaDlani.si.