Kaj se dogaja z našim parlamentom? Kar 130 izrednih sej, Vinko Gorenak jasen: “Sprejema se zakone na silo, ker se ji mudi!”

Izredne seje, hitenje z zakoni in padec politične kulture: ogledalo dela Državnega zbora

LJUBLJANA – Državni zbor Republike Slovenije v aktualnem, IX. mandatu (od 13. maja 2022), deluje v izrazito drugačnih razmerah kot v prejšnjem sklicu. Številke kažejo na rekordno število izrednih sej, povečano zakonodajno aktivnost in vse pogostejšo uporabo hitrih postopkov, kar po mnenju opozicije in nekdanjih poslancev odpira vprašanja o kakovosti dela ter kulturi političnega dialoga.

Številke, ki izstopajo

Do februarja 2026 je DZ v tem mandatu opravil:

• 38 rednih sej
• več kot 130 izrednih sej (129 že izvedenih, dodatne še sklicane)
• okoli 427 sprejetih zakonov

Za primerjavo: v VIII. mandatu (22. junij 2018 – 13. maj 2022) je DZ opravil:

• 30 rednih sej
• 99 izrednih sej
• 375 sprejetih zakonov

Primerjava pokaže, da je že sredi mandata aktualni sklic presegel skupno število izrednih sej iz celotnega prejšnjega mandata. Hkrati je zakonodajna produkcija večja, tempo dela pa izrazito pospešen.

Opozorila pred zakonodajo »na silo«

Ob 129. izredni seji v tem sklicu so v Slovenska demokratska stranka (SDS) opozorili, da se do konca mandata obeta še serija izrednih sej, sprejemanje zakonov pa naj bi potekalo v naglici, tik pred presojo volivcev na državnozborskih volitvah.

Podobno ocenjuje tudi nekdanji dolgoletni poslanec in minister dr. Vinko Gorenak, ki pravi, da vlada »sprejema zakone na silo, ker se ji mudi«, posledično pa se slabša tudi raven politične kulture v parlamentu, poroča radio Ognjišče.

Padec kulture dialoga

Gorenak opozarja, da se je kultura parlamentarnega dialoga skozi mandate postopoma slabšala. Kot simbol drugačnih časov omenja prve mandate po osamosvojitvi in vodenje DZ pod predsednikom France Bučar, danes pa razmere ocenjuje kot najnižje doslej. Posebej kritičen je do vodenja DZ pod sedanjo predsednico Urška Klakočar Zupančič, kjer po njegovem mnenju prihaja do pristranskosti, neenake obravnave poslancev in zniževanja standardov razprave.

Po njegovem bi moral tisti, ki vodi seje DZ, najprej opozarjati lastne poslance, saj to ustvarja vtis objektivnosti in poštenega vodenja. »Če tega ni, seje ne morejo potekati v duhu spoštovanja in enakopravnosti,« poudarja.

Hitenje, popravki in posledice

Gorenak hkrati svari pred pretirano uporabo nujnih in skrajšanih postopkov. Po njegovem mnenju tak način dela vodi v nepremišljene zakone, ki jih je treba kmalu popravljati, včasih pa končajo celo v ustavnih sporih. Spominja, da je bil začetek mandata bistveno mirnejši – na nekaterih sejah vlada sploh ni imela predlaganih točk dnevnega reda. Danes pa, kot pravi, »skušajo na vsak način spraviti skozi določene zakone, ker se jim mudi«.

Primerjava dveh mandatov kaže jasen trend: več izrednih sej, več zakonov, več hitenja. Ob tem pa se, vsaj po ocenah dela javnosti in nekdanjih poslancev, izgublja tisto, kar bi moralo biti temelj parlamentarnega dela – kultura dialoga, premišljenost in spoštovanje demokratičnih postopkov. Vprašanje, ali več pomeni tudi bolje, bo na koncu presodila javnost.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

The post Kaj se dogaja z našim parlamentom? Kar 130 izrednih sej, Vinko Gorenak jasen: “Sprejema se zakone na silo, ker se ji mudi!” first appeared on NaDlani.si.