Luna in Venera, 3. januar 2025Pogled v jasno noč je pogosto videti miren, skoraj tih. Nato se zgodi nekaj, kar hitro zbudi radovednost. Ena od svetlih zvezd začne utripati, ob tem pa se zdi, da se v njej izmenjujejo drobni modri, rdečkasti, zelenkasti ali beli odtenki. Marsikdo ob tem pomisli, da opazuje nekaj zelo posebnega, morda celo nenavadnega. V resnici gre za pojav, ki je precej pogost, a kljub temu ostaja očarljiv tudi za tiste, ki ga vidijo večkrat.
Takšno svetlikanje barv ni znak, da se z zvezdo dogaja kaj nenavadnega v vesolju. Dogajanje je večinoma precej bliže nam. Glavni razlog je ozračje nad Zemljo. Zvezdna svetloba mora do našega očesa skozi različne plasti zraka, te pa niso povsem mirne. V njih se mešajo toplejši in hladnejši deli, različna gostota zraka pa svetlobo rahlo preusmerja. Zaradi tega zvezda ne deluje povsem stabilno, ampak migeta, utripa in včasih tudi za hip menja barvni ton.
Prav zato je ta pojav najbolj opazen takrat, ko je zvezda nizko nad obzorjem. Takrat njena svetloba prepotuje daljšo pot skozi ozračje, vpliv zraka pa je večji. Oko to zazna kot živahno iskrenje, ki ga na fotografiji pogosto sploh ni mogoče dobro ujeti, v živo pa je zelo izrazito.
Barve ne nastajajo v zvezdi, ampak na poti do našega očesa
Zvezde same po sebi seveda oddajajo svetlobo, ki je lahko nekoliko bolj bela, modrikasta ali rumenkasta, odvisno od njihove temperature. To je njihova prava barva. Tisto hitro spreminjanje odtenkov, ki ga včasih opazimo z Zemlje, pa navadno ni posledica sprememb v zvezdi sami. Nastane zato, ker zemeljsko ozračje svetlobo lomi in razpršuje.
Zvezdina svetloba je sestavljena iz različnih valovnih dolžin. Ker se te skozi gibajoč zrak ne širijo povsem enako, lahko oko za drobec sekunde zazna en odtenek močneje kot drugega. Nato se razmere v zraku spremenijo in pojavi se drugačen ton. Prav ta neprestana drobna sprememba ustvari občutek, da zvezda utripa v barvah.
Zrak nad nami ni miren, tudi če se nam tako zdi
Nočno nebo je lahko na pogled popolnoma spokojno, a ozračje je skoraj vedno v gibanju. Topli in hladni tokovi, vlaga ter različna gostota zraka povzročajo, da svetloba niha. To je glavni razlog za svetlikanje.
Nizko nad obzorjem je učinek močnejši
Zvezda, ki je tik nad obzorjem, mora skozi precej več ozračja kot tista visoko nad glavo. Zato je migetanje tam običajno močnejše, barvni učinek pa bolj opazen. Ravno zato ljudje tak pojav najpogosteje opazijo pri zelo svetlih objektih na začetku noči ali proti jutru.
Zato planeti običajno svetlikajo manj
Marsikdo ob opazovanju neba hitro opazi še eno zanimivost. Nekateri svetli objekti svetijo bolj mirno in skoraj ne utripajo. To so pogosto planeti. Razlog je v tem, da zvezde na nebu vidimo kot zelo majhne točkaste vire svetlobe, planeti pa imajo navidez nekoliko večjo ploskvico. Zaradi tega zračno migetanje njihov sij nekoliko zamegli, ne pa tako izrazito razbije.
Prav to je eden od uporabnih namigov pri ločevanju zvezd in planetov. Če svetel objekt močno utripa in menja odtenke, gre verjetno za zvezdo. Če sveti bolj mirno, je lahko planet.
Venera pogosto zmede opazovalce
Venera je zelo svetla in jo ljudje pogosto opazijo že v mraku. Ker je tako izrazita, se zdi skoraj nenavadna, posebej kadar stoji nizko. Tudi ona lahko zaradi ozračja nekoliko migeta, a praviloma manj kot prava svetla zvezda.
Sirij je med najbolj znanimi primeri
Ena od zvezd, pri kateri ljudje pogosto opazijo močno svetlikanje barv, je Sirij (Sirius). Je zelo svetla, pogosto nizko na nebu in zato zelo primerna za ta učinek. Videti zna skoraj nemirno, kot da se v njej izmenjuje več barv hkrati.
Večerni pogled v neboOko, tema in položaj opazovanja naredijo svoje
Pri zaznavanju barvnega svetlikanja ima vlogo tudi naše oko. V temi deluje drugače kot podnevi. Manjše spremembe v svetlosti in odtenkih lahko zaznamo precej občutljivo, posebej če zvezdo gledamo nekaj časa brez odmika. Tudi utrujenost oči, suh zrak ali gledanje skozi okensko steklo lahko vtis še nekoliko poudarijo.
Pomemben je tudi položaj opazovanja. Če gledamo čez strehe, dimnike ali asfaltne površine, ki še oddajajo toploto, bo zrak bolj nemiren. Zvezda bo zato videti bolj razpršena, utripanje pa izrazitejše.
Včasih pomaga že nekaj korakov stran
Če se premaknete na bolj odprt prostor, stran od hiš in toplih površin, lahko opazite, da je slika nekoliko mirnejša. Zvezda ne bo nujno povsem stabilna, bo pa njeno svetlikanje pogosto manj divje.
Teleskop razkrije še eno zanimivost
Ob pogledu skozi teleskop se lahko migetanje zaradi atmosfere vidi še bolj jasno. Opazovalci neba to zelo dobro poznajo. Prav zaradi tega astronomi radi poudarijo, da ni vedno odločilna moč teleskopa, ampak tudi mirnost ozračja.
Nočno nebo nam včasih pokaže, da gledamo tudi skozi Zemljo
Svetlikanje barv v zvezdi je lep opomnik, da ob pogledu v vesolje ne gledamo le v daljavo, ampak tudi skozi plast živahnega zraka, ki obdaja naš planet. To, kar se zdi skrivnostno ali skoraj pravljično, je pogosto posledica zelo naravnega prepletanja svetlobe in ozračja. Zvezda tam zgoraj večinoma ostaja to, kar je. Spreminja se predvsem pot njene svetlobe do nas.
Prav v tem je čar takšnih nočnih prizorov. Človek dobi občutek, da nebo živi, diha in se premika, čeprav je resnica veliko bolj tiha in hkrati nič manj zanimiva. Naslednjič, ko boste na nebu opazili zvezdo, ki utripa v drobnih barvah, ne gledate nujno redkosti. Gledate srečanje oddaljene svetlobe in nemirnega zraka nad nami. Tudi to je dovolj poseben prizor, da se za trenutek ustavimo in ga pogledamo malo dlje.
Objava Kaj se dogaja, če v zvezdi na nebu vidimo svetlikanje barv se je pojavila na Vse za moj dan.

15 hours ago
31







![[Intervju] Dr. Gamulin: Če bi bil kritičen do desne opcije, bi isti mediji moje analize najverjetneje povzeli brez zadržkov](https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2026/04/26_2_dr.-Niko-Gamulin_foto_arhiv-dr.-Nika-Gamulina-765x1024.jpg)




English (US)