Kaj prinaša mirovni sporazum med ZDA in Iranom?

ZDA in Iran sta podpisala mirovni sporazum, s čimer se končuje vojno stanje med državama. Točna vsebina sporazuma ni jasna, a so se na vest kljub temu odzvali mednarodni energetski trgi. Cena nafte pada. Slovesen podpis pogodbe bo predvidoma v petek v Švici.

“Sporazum z Islamsko republiko Iran je zdaj sklenjen. Čestitke vsem! S tem v celoti odobravam neovirano odprtje Hormuške ožine za plovbo brez plačevanja pristojbin, hkrati pa odobravam takojšnjo odpravo pomorske blokade Združenih držav. Ladje sveta, zaženite motorje. Naj nafta steče!,” je na družbenem omrežju Truth Social razglasil ameriški predsednik Trump.

Nato pa še: “Ta veliki sporazum bo celotni regiji prinesel mir in varnost. Številni predsedniki so pred menoj poskušali doseči mir z Iranom, vendar so vsi spodleteli. Voditelji regije so prvič našli predsednika, ki jim lahko pomaga doseči resničen mir. Z odprtjem ožine po podpisu sporazuma v petek bo zaradi odstranitve min nafta znova nemoteno tekla v obe smeri – za regijo in za ves svet!”

Doseženi mirovni sporazum je najprej razglasil pakistanski premier Šehbaz Šarif. Pakistan je bil namreč pogajalski posrednik med vojskujočima se stranema. Za njim ga je potrdil še ameriški predsednik Trump.

Po navedbah namestnika iranskega zunanjega ministra Kazema Garibabadija sporazum prinaša takojšnje končanje vojne, tudi v Libanonu, kjer so potekali spopadi med Izraelom in libanonsko organizacijo Hezbolah.

Kaj prinaša sporazum?

Vsebina sporazuma ni povsem jasna. V preteklih dneh so iranski mediji poročali, da ta ne vključuje opustitve njihovega nadzora nad Hormuško ožino niti omejitev pri bogatenju urana, ki bi se lahko uporabil za izdelavo jedrskega orožja. Iranska stran trdi, da se bo pred začetkom nadaljnjih pogajanj sprostilo 12 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, nato pa še 24 milijard v 60-dnevnem pogajalskem obdobju, ki bo sledilo podpisu sporazuma.

Trump trdi nasprotno.

Ob tem je dodal, da imajo sedaj ZDA boljši in drugačen odnos z Iranom, kot so ga imele prejšnje administracije. Kot pravi, jim je Obamov sporazum namenil več sto milijard plačil, kar se tokrat ne bo zgodilo. ZDA pa bodo ob primernem času, ko se bodo razmere umirile, vstopile v Iran in prevzele jedrski material, ki bo predelan in uničen, bodisi v Iranu bodisi v ZDA.

“Veselimo se sodelovanja z Iranom in celotnim Bližnjim vzhodom še dolgo v prihodnost,” je zapisal.

Cena nafte padla kljub nejasnostim

Kljub določenim nejasnostim pa so se na razglas pozitivno odzvali mednarodni energetski trgi. Cena nafte Brent je zjutraj padla za okrog 3,9 odstotka. Sedaj znaša 84 dolarjev za sod. Cena ameriške surove nafte je padla za 4,8 odstotka, na okrog 81 dolarjev za sod, poročajo mednarodni mediji.

Ž. K.