Kaj je treba oktobra še postoriti na vrtu? Pet opravil je najpomembnejših

Oktober je čas, ko je treba na vrtu pobrati zadnje občutljive pridelke, pripraviti prazne gredice na zimo in poskrbeti za odpadlo listje. Hkrati lahko še vedno posadimo nekatere vrtnine, česen, sadno drevje in grmovnice. Z nekaj pravočasnimi opravili si bomo prihranili precej dela prihodnjo pomlad.

Največ pozornosti je treba nameniti temperaturam. Prva slana lahko poškoduje paradižnik, papriko in druge toploljubne rastline, medtem ko zelje, ohrovt, por in nekatere korenovke brez težav prenesejo nekoliko hladnejše vreme. Vseh pridelkov zato ni treba pobrati naenkrat.

Na vrtu, Foto: arhiv Vse za moj dan

1. Pobiranje zelenjave pred prvo slano

Sredi oktobra so lahko noči že precej hladne, predvsem v kotlinah in na območjih, kjer se hladen zrak zadržuje ob tleh. Prva slana se lahko pojavi tudi takrat, ko dnevne temperature še presegajo 15 stopinj Celzija.

Najprej je smiselno pobrati paradižnik, papriko, jajčevce, bučke in druge toploljubne vrtnine. Te so na nizke temperature občutljivejše od kapusnic in številnih korenovk.

Zeleni paradižniki, ki so že dosegli primerno velikost, lahko dozorijo tudi v notranjih prostorih. Položimo jih na suho mesto pri sobni temperaturi in jih redno pregledujemo.

Nekoliko drugače velja za korenje, rdečo peso, por in zelje. Korenje lahko ob ustreznih razmerah ostane v zemlji tudi dlje, še posebej če ga zaščitimo s plastjo zastirke. Rdečo peso je priporočljivo pobrati pred močnejšimi zmrzalmi, saj lahko koreni ob zmrzovanju utrpijo poškodbe.

Posebno pozornost namenimo bučam za ozimnico. Zrele plodove poberemo pred prvo slano, pri tem pa pustimo nekaj centimetrov peclja. Za shranjevanje izberemo samo zdrave in nepoškodovane buče.

2. Odpadlega listja ne odstranjujte povsod

Jesensko listje ni zgolj odpadek, ki ga je treba odstraniti z vrta. Uporabimo ga lahko za kompostiranje, zastiranje gredic in zaščito tal pred zimskimi vremenskimi vplivi.

Na zelenjavnih gredah lahko pustimo tanjšo plast zdravega listja, ki pomaga zmanjševati izsuševanje zemlje in blaži temperaturna nihanja. Deževniki in drugi talni organizmi bodo organsko snov postopoma razgrajevali.

Listje lahko dodamo tudi kompostu. Če ga imamo veliko, ga je koristno pomešati s pokošeno travo, ostanki zelenjave in drugimi materiali. Suho listje vsebuje veliko ogljika, zato se samo po sebi razgrajuje počasneje.

Vendar listja ni priporočljivo pustiti povsod.

Na trati lahko debela, mokra plast preprečuje dostop svetlobe in zraka do travnih bilk. Če ostane na površini dlje časa, se lahko pojavijo poškodbe trave in gole zaplate.

Prav tako je smiselno odstraniti močno okuženo listje, predvsem kadar bi z njegovim puščanjem na vrtu omogočili prezimovanje povzročiteljev bolezni. Takšnega materiala ne dodajamo na običajen domači kompost, če ne moremo zagotoviti ustreznega kompostiranja.

3. Prazne gredice pripravite na zimo

Ko poberemo zadnjo zelenjavo, zemlje ni treba prekopati in pustiti povsem gole do pomladi. V številnih primerih je celo bolje, da jo čez zimo zaščitimo.

Prazne gredice najprej očistimo večjih plevelov in odstranimo ostanke obolelih rastlin. Zdrave rastlinske ostanke lahko uporabimo za kompost.

Nato lahko po površini razporedimo plast zrelega komposta, slame ali zdrobljenega listja. Organska zastirka pomaga zmanjšati izpiranje hranil, omejuje rast plevelov in varuje strukturo tal pred močnim dežjem.

Na težkih, ilovnatih tleh se izogibamo obdelovanju, kadar je zemlja zelo mokra. Takrat se namreč hitro zbije, kar lahko spomladi oteži pripravo gredic.

Če smo na vrtu že posejali rastline za zeleno gnojenje, jih lahko pustimo rasti oziroma prezimiti, odvisno od vrste. Njihove korenine pomagajo ohranjati strukturo zemlje, rastlinska masa pa pozneje prispeva organsko snov.

Tistim, ki imajo visoke grede, se oktobra ponuja še ena možnost. Če se je vsebina čez sezono posedla, lahko dodajo zrel kompost in površino zaščitijo z zastirko.