Kaj je izgorelost? Glavni znaki in vzroki za nastanek

Izgorelost je stanje kronične fizične, čustvene in duševne izčrpanosti, ki nastane zaradi dolgotrajnega stresa in ne izgine po počitku. Zanj so značilni občutek praznine, zmanjšana učinkovitost, brezbrižnost in izguba zanimanja za delo ter vsakdanje življenje. Pogosto se kaže v občutku utrujenosti, cinizmu in motnjah koncentracije. Izčrpanost zmanjšuje kakovost življenja.

Podrobneje si oglejmo glavne znake izčrpanosti, s katerimi se srečuje veliko ljudi.

Čustvena izčrpanost

Čustvena izčrpanost pri izčrpanosti se pojavlja praktično vedno. Zanj sta značilni apatija in izguba zanimanja za vse, kar se dogaja okoli. Človek se znajde v primežu brezbrižnosti, postane brezbrižen do okoliške realnosti. Prav tako lahko trpi zaradi občutka potrtosti: brezizhodnosti, izgube zanimanja za življenje.

Pri čustvenem izčrpanju pride do razdražljivosti, ostrih reakcij celo na nepomembne dražljivce. Med drugimi negativnimi vidiki lahko omenimo:

1. Občutek nemoči. Občutek, da ni mogoče obvladati vsakodnevnih nalog in težav, ki so se prej zdele rešljive.
2. Panični napadi. Nenadno pojavljajoči se občutek močnega strahu in čustvenega nelagodja, ki ga dopolnjujejo fizični simptomi.
3. Občutek krivde. Samokaznovanje zaradi resničnih ali izmišljenih napak in pomanjkljivosti.

Odmaknjenost

Pod odmaknjenostjo se pogosto razume nepripravljenost za opravljanje kakršnih koli dolžnosti. To stanje imenujemo tudi depersonalizacija. Tako se telo odziva na kronični stres.

Foto: Freepik

Človek postane odtujen, notranje se oddalji od tega, kar ga je prej tako močno skrbelo. Do dogajanja okoli sebe je brezbrižen, obveznosti pa, če jih sploh opravlja, le formalno, brez tako imenovanega “ognja”.

Ob odtujenosti skoraj popolnoma izgine sposobnost sočustvovanja z bližnjimi: če je kdo od sorodnikov žalosten ali joka, to povzroča izključno razdraženost.

Zmanjšanje učinkovitosti

Veliko ljudi, ki doživljajo izgorelost, se pritožuje nad nizko učinkovitostjo in pomanjkanjem pozitivne dinamike, kljub temu da vlagajo precej truda v opravljanje dela.

Človeku postane težko obvladovati obseg dela, ki mu prej ni bil videti tako zahteven. Opazimo padec produktivnosti, težave s koncentracijo ter napake pri običajnih nalogah.

Vzroki za nastanek

Izčrpanost najbolje opiše beseda “kronična”, saj se razvija mesece, včasih pa tudi leta. Do nje vodi kombinacija različnih dejavnikov, ki povzročajo izčrpanost fizičnih in čustvenih virov človeka, od prekomerne obremenitve na delovnem mestu in pomanjkanja nadzora nad delovnimi procesi do življenjskih izzivov in osebnostnih lastnosti.

Kronični stres na delovnem mestu

Kronični stres na delovnem mestu je eden najpogostejših vzrokov za izgorelost. Do tega stanja vodijo redne nadure in neizpolnljivi roki, ki izčrpavajo telesne vire in ne omogočajo popolnega okrevanja.

Izčrpanost lahko sproži pomanjkanje nadzora nad delovnimi procesi – ko človek čuti, da ni sposoben prilagoditi svoje obremenitve, ciljev ali metod izvajanja nalog. To postopoma vodi do občutka nemoči.

O izčrpanosti se pogosto pritožujejo ljudje, ki opravljajo monotono delo in so pogreznili v rutino. Enolične naloge ne omogočajo rasti ali sprememb, ki si jih želi večina ljudi.

Vzrok za izgorelost je lahko pomanjkanje priznanja in povratnih informacij – ko prizadevanja ostanejo neopažena, se pri zaposlenih oblikuje občutek nepotrebnosti.

Sindrom poklicne izgorelosti se razvija na ozadju konfliktov ali napetih odnosov s sodelavci, nadrejenimi ali strankami. Do njega vodijo nesporazumi, pomanjkanje podpore, pa tudi:

• nezadostno učinkovito upravljanje s časom – preveč natrpan urnik sestankov, pomanjkanje časa za počitek;
• nerealna ali nejasno določena pričakovanja vodstva, nezadostna jasnost delovnih nalog;
• pomanjkanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem – podaljšano delo, ki škoduje zasebnemu življenju in počitku.

Ko na delovnem mestu pride do konfliktov ali nadlegovanja s strani sodelavcev, se pojavi občutek »izključenosti« iz kolektiva – tudi to ne vodi k nič dobremu.

Slabe delovne razmere: odsotnost dopustov, nizka plača, neizplačilo nagrad ali njihovo zamujanje lahko zlahka povzročijo izgorelost, prav tako pa tudi preveč naporen delovni dan, potreba po nenehnem izpolnjevanju načrtov in KPI-jev. K temu lahko dodamo številne dejavnike, ki odvračajo pozornost in onemogočajo osredotočenost, ter potrebo po nenehnem preklapljanju med nalogami.

Pozor! Ni vsak stres vzrok za izgorelost – veliko je odvisno od individualnih sposobnosti in strategij za obvladovanje stresa, podpore s strani okolice in značilnosti delovnega okolja.

Življenjski izzivi

Eden od vzrokov za izgorelost se skriva v življenjskih izzivih. Njeni znaki se pojavijo, ko se človek sooča z dolgotrajnim stresom, prekomernim pritiskom ali čustveno zapletenimi situacijami. Na primer, prisiljen je opravljati dve službi, da bi zaslužil za zdravljenje bližnjega sorodnika ali plačal kredit za stanovanje, sicer ne bo imel kje živeti.

V takšnih situacijah na duševnost zelo močno pritiska občutek odgovornosti, vpliva pa tudi pomanjkanje podpore s strani sorodnikov. Stanje se lahko poslabša zaradi neskladja med pričakovanji in realnostjo ter pomanjkanja časa zase.

Osebnostne lastnosti

Do čustvenega izčrpanja lahko pripeljejo osebnostne lastnosti:

1. Perfekcionizem — želja po doseganju ideala, nenehna bojazen pred napako, previsoki standardi.
2. Prekomerna odgovornost – prepričanje, da je vse odvisno izključno od posameznika, da mora nadzorovati tudi tiste stvari, ki so objektivno zunaj njegove moči.
3. Nizka odpornost na stres in težave z uravnavanjem čustev – negativna čustva, od tesnobe do jeze in razočaranja, ki jih je težko obvladati ali konstruktivno izraziti.
4. Zunanji fokus nadzora – prepričanje, da dogodke v življenju vodijo zunanje sile, nadrejeni, usoda ali sistem, ne pa lastna prizadevanja in dejanja.
5. Pesimizem – navada, da v vsem vidiš trajne in osebne vzroke za neuspehe, kar spodkopava motivacijo za delovanje.

Okrevanje po izgorelosti je mogoče primerjati z maratonom. Traja od 3 mesecev do pol leta, včasih pa tudi dlje. Pri hudi obliki izgorelosti je lahko potrebna začasna odsotnost z dela, morda pa tudi sprememba socializacije in okolja.

C. Š.