Japonka v Ljubljani, ki navdušuje s slovenščino, obožuje ričet in besedo “čuj” #INTERVJU

V tokratnem Vandraj intervjuju gostimo Moe Hashimoto. Študijska izmenjava jo je pripeljala v Ljubljano, kjer je našla precej več, kot je pričakovala. Spoznala se je z dvojino in s svojimi videi v slovenščini navdušila številne Slovence. Ričet je postal ena njenih najljubših slovenskih jedi, med Mariborom in Ljubljano pa opaža podobno rivalstvo kot je na Japonskem med Osako in Tokiem.

Japonka v Ljubljani nam je zaupala, kaj jo je pri Slovencih najbolj presenetilo, zakaj se ji zdi, da se Japonci preveč obremenjujejo z mnenjem drugih, katero slovensko hrano bi priporočila rojakom in zakaj bi morali Slovenci ob obisku Japonske najprej odpotovati prav v Osako. Njeni nasveti za obiskovalce Slovenije pa so precej konkretni – in zelo okusni.

Kako ste za študijsko izmenjavo izbrali prav Ljubljano in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani?

Ko sem izbirala destinacijo za študijsko izmenjavo, sem čisto na koncu seznama univerz našla Univerzo v Ljubljani. Imela je eno najvišjih zahtev glede znanja jezikov, ob njej pa je bila tudi beseda »novo«. Takrat sem začutila, da bi morala iti tja, čeprav nisem imela posebnega razloga.

FOTO: Dominik Ivič

Ste Slovenijo poznali že pred prihodom?

Seveda o Sloveniji prej nisem vedela prav ničesar, zato sem v Googlu poiskala »スロベニア« (»Slovenija« v japonščini) in ugotovila, da je to država, ki je še nikoli ni obiskalo 98 odstotkov Japoncev. To me je spodbudilo, da jo obiščem.

Kakšna so bila vaša pričakovanja? Kaj ste si predstavljali o Sloveniji in Slovencih, še preden ste nas spoznali?

V japonščini nisem našla veliko informacij o Sloveniji, zato sem začela iskati slovenske gospodarske kazalnike, kot je BDP. Presenetilo me je, da slovenski BDP na prebivalca presega japonskega in da je Slovenija po nekaterih raziskavah mirnejša država od Japonske. O Sloveniji namreč nisem vedela ničesar, Japonsko pa sem brez posebnega razloga imela za eno najboljših držav na svetu. Zato se mi je Slovenija zdela neverjetna, čudovita država.

Bila sem tudi nekoliko zaskrbljena, saj sem v Osaki spoznala Slovenca, ki je tja prišel na študijsko izmenjavo z Univerze v Ljubljani. O tem, kakšni so Slovenci, mi je ustvaril drugačen vtis, kot sem ga dobila med bivanjem v Sloveniji. Iskreno povedano sem pričakovala, da bodo Slovenci bolj točni in precej bolj zaprti.

Kako bi primerjali Slovence in Japonce? V čem smo si podobni in v čem se najbolj razlikujemo?

Mislim, da je Slovencem in Japoncem skupno spoštovanje skupnih, vsakodnevnih pravil. Posebej me je navdušilo, kako okoljsko ozaveščeni so ljudje tukaj, zlasti ko gre za ločevanje odpadkov. Ko sem videla prijateljico, ki je povsem samoumevno pripravila vrečko za kompost, sem spoznala, da ločevanje odpadkov ni zgolj politika, ki prihaja od zgoraj, ampak je globoko zakoreninjeno v vsakdanjem življenju ljudi.

Največja razlika je po mojem mnenju v tem, koliko nam je mar za to, kaj si o nas mislijo drugi. V Sloveniji se zdi, da ljudje svobodno izražajo svojo osebnost z barvo in slogom las, ne da bi jih skrbelo družbeno odobravanje ali mnenje drugih.

Po drugi strani me je precej presenetilo, ko sem videla nekoga, ki je na avtobusu uporabljal elektronsko cigareto preprosto zato, ker si je to želel. Na Japonskem velika večina ljudi tega ne bi počela, tudi če bi si želeli, saj se bojijo, da bi jih kdo posnel in objavil na družbenih omrežjih ter bi se nato soočili z družbenim neodobravanjem. Kot Japonki se mi zdi, da so Slovenci bolj sproščeni, živahni in polni življenja prav zato, ker jih ne skrbi nenehno, kako jih dojema okolica.

FOTO: Dominik Ivič

Prihajate iz Osake, enega največjih in najbolj živahnih japonskih mest. Kaj vam je najbolj všeč v domačem kraju, zakaj ga moramo dodati na seznam krajev, ki jih je vredno doživeti?

V Osaki najdete vse, kar bi lahko potrebovali. Mesto je izjemno priročno za življenje, a najbolj mi je zagotovo všeč hrana. Menim, da je to najboljše mesto za življenje.

Zakaj bi ga morali obiskati? Kulturna doživetja in nakupovanje so seveda odlični, toda največja posebnost je možnost uživanja v edinstveni in okusni hrani Osake ter najboljših japonskih jedeh za dušo, vse to pa ob izjemno preprostem in dostopnem javnem prevozu. To je glavni razlog za obisk. Takoyaki je jed, ki jo morate nujno poskusiti!

Kaj bi svetovali Slovencu, ki prvič potuje na Japonsko?

Slovencu, ki prvič potuje na Japonsko, bi svetovala, naj prileti na mednarodno letališče Kansai (KIX). Od tam se lahko z enim neposrednim vlakom odpelje naravnost v Osako, kar je zelo priročno! Stavba Umeda Sky Building je sicer znana, vendar bi sama zagotovo priporočila Abeno Harukas, saj se nahaja v delu mesta, od koder prihajam. Res si želim, da bi si ogledali panoramski razgled na Osako, ki je nekajkrat večja od Ljubljane.

Osaka je odlična izhodiščna točka za obisk Kjota, Nare in Kobeja. Če imate radi tonkotsu ramen, se lahko z neposrednim hitrim vlakom Shinkansen (bistveno hitrejši kot slovenski vlak – želim si, da bi ga vsak Slovenec vsaj enkrat preizkusil!) odpeljete vse do Hakate v Fukuoki. Ker vem, da imajo Slovenci radi naravo, bi vam zelo priporočila tudi raziskovanje romarskih poti Kumano Kodo in gore Koya v prefekturi Wakayama.

Kaj pa Japoncu, ki se prvič odpravlja v Slovenijo?

Japoncu, ki prvič obišče Slovenijo, pa bi svetovala, naj se prvi dan v celoti posveti središču Ljubljane. Ričet v Klobasarni in borovničev sladoled v DIMATTEU sta obvezna postanka. Poskusiti morate tudi mesni burek v Olimpiji. Verjemite mi, zaželeli si ga boste še pred poletom domov.

Ker boste po dolgem letu verjetno utrujeni, vam toplo priporočam, da si napolnite baterije z mojo najljubšo sladico: izjemno sladko pico rolo z Nutello v Hiši pod gradom. Za večerjo poskusite čevapčiče v Baščaršiji, neverjetno okusni so. Ne pozabite kupiti kruha za naslednje jutro. Čeprav sama raje priporočam nakup v pravi pekarni, je verjetno celo kruh iz slovenskih supermarketov okusnejši od tistega, ki ga najdete na Japonskem.

Poskusite tudi Poli, lokalno piščančjo salamo. Mislim, da bi bila Japoncem še posebej všeč Poli Light. Če kruh pokapate z nekaj slovenskega medu, dobite še eno božansko kombinacijo. Ugotavljam, da govorim samo o hrani! Seveda je Ljubljana izjemno očarljivo mesto, zato si vzemite čas in uživajte v čudovitih razgledih ter splošnem vzdušju.

Od drugega dne naprej se lahko z avtobusom odpravite raziskovat Maribor ali obalni mesti Koper in Piran. Res sta slikoviti. Čeprav je njuno vzdušje povsem drugačno, vam bosta obe mesti omogočili, da doživite pravo bistvo Evrope. Bled in Postojno bom izpustila, saj ju tako ali tako obišče vsak, ne da bi mu to sploh morala priporočati.

FOTO: Dominik Ivič

Česa si želite, da turisti, ki obiščejo Japonsko, ne bi več počeli?

Resnično si želim, da bi se končala kajenje na javnih površinah in odmetavanje smeti.

Kar zadeva kajenje, je na Japonskem na številnih območjih kajenje zunaj posebej označenih kadilskih prostorov strogo prepovedano. Če nekdo kadi na polni ulici samo zato, ker ne pozna pravil, je to lahko za ljudi okoli njega zelo moteče. Zato si resnično želim, da ljudje tega ne bi počeli.

Poleg tega na japonskih ulicah v nasprotju z Evropo skorajda ni javnih košev za smeti. Osnovno pravilo je, da smeti odneseš domov. Srce me boli, ko vidim ljudi, ki odmetavajo smeti v reke, jih puščajo na ulicah ali odlagajo velike količine odpadkov v javnih straniščih samo zato, ker ne najdejo koša.

Opravili ste tudi tečaj slovenščine. Na Instagramu objavljate videe v slovenščini in marsikoga navdušujete s tem, kako dobro jo govorite. Kdaj ste se začeli učiti slovenščino in kaj vas je spodbudilo, da ste se je lotili?

Želela sem v celoti doživeti življenje v Sloveniji in s tem pokazati spoštovanje do njene kulture, zato sem se udeležila intenzivnega tečaja slovenščine za študente programa Erasmus.

Poleg tega sem na svoji univerzi na Japonskem eno leto obiskovala pouk stare grščine, pri katerem sem spoznala koncept dvojine. Zelo me je zanimalo, kakšne spremembe bi se zgodile v mojem načinu razmišljanja, če bi ta koncept usvojila. Za razliko od stare grščine se slovenščina še vedno uporablja, zato sem se želela znajti v takšnem jezikovnem okolju in med bivanjem v Sloveniji opazovati spremembe v sebi.

Ko sem se učila angleščino, sem imela precejšnje težave že z ločevanjem ednine in množine, zato se zavedam, da je ponotranjenje koncepta dvojine precej zahtevna pot.

FOTO: Dominik Ivič

Se vam je pri učenju slovenščine zgodila kakšna zabavna ali nerodna situacija zaradi napačno razumljene besede ali izgovorjave?

Ker sem ženska, se mi ženske slovnične oblike v slovenščini zdijo nekoliko bolj naravne in domače. Zaradi te navade sem se nekoč zalotila, da sem o moškem prijatelju nezavedno ves čas govorila v ženski slovnični obliki. Kar nerodno je bilo, ko so me morali vedno znova popravljati!