Janša: Največje zmage do dosežene takrat, ko narod, zvest svojim koreninam, stopi skupaj

2 hours ago 23

Premier Janez Janša je v poslanici ob današnjem prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zapisal, da je združitev uspela, ker je bila močnejša od negotovosti, v kateri so živeli Prekmurci. Sporočilo tedanjih dogodkov pa ostaja še danes, namreč da narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, je navedel.

“Leta 1919 se je za Slovence na levem bregu Mure po stoletjih ločenega političnega razvoja odprlo novo poglavje. Združitev z matičnim narodom ni pomenila zgolj spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti slovenstva,” je zapisal premier. Meni, da ta zgodovinski trenutek ni bil naključje, temveč sad dolgoletnih prizadevanj številnih, ki so kljubovali razmeram svojega časa ter ohranjali slovensko besedo in narodno zavest.

Zgodovina nas po njegovem mnenju uči, da velike spremembe nikoli niso delo posameznika, temveč skupnosti. Združitev Prekmurja z matičnim narodom je uspela zato, “ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci,” je dodal. Slovenci na drugi strani meje, kot je še zapisal v poslanici, nikoli niso začeli verjeti, da so v resnici Madžari, kot se je v podobni situaciji zgodilo marsikateremu drugemu, od matičnega naroda odrezanemu ljudstvu.

Čeprav nas od dogodkov tistega časa loči več kot stoletje, njihovo sporočilo ni izgubilo svoje moči. Narod namreč svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti. “Samo če bomo znali varovati skupno kulturno dediščino Slovencev, spoštovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti,” je zapisal.

Spomin na tiste čase “naj bo vir samozavesti za vse Slovence in opomin, da so največje zmage dosežene takrat, ko narod, zvest svojim koreninam, stopi skupaj in z zaupanjem zre v prihodnost”, je sklenil premier.

Z današnjim praznikom zaznamujemo dogodke po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje po odločitvah Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je območje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je bila na množičnem zborovanju v Beltincih oblast predana civilnemu upravitelju. Tako so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.

Praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom na predlog takratne Janševe vlade in sklepu državnega zbora praznujemo od leta 2006 kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

A. J.

Read Entire Article