Janša k Rutteju: “Zdaj pa brez čarovnij”

Predsednik vlade Janez Janša se bo v ponedeljek na delovnem kosilu na sedežu zavezništva v Bruslju sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem. Slednji bo predstavil vladne načrte o povišanju obrambnih izdatkov, potem ko je bila Slovenija zaradi poskusa prevare Golobove vlade okrcana.

Spomnimo. Pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici so v Natu razkrili podatke o izdatkih zaveznic, ki so pokazali, da zgolj Slovenija letos ne bo dosegla dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe. Dogovor o tolikšni višini obrambnih izdatkov je bil sicer sprejet že leta 2006, leta 2014 pa je bila podana formalna zaveza. Lani so se zaveznice na vrhu v Haagu zavezale k trošenju v višini 5 odstotkov BDP do leta 2035 (od tega 3,5 odstotka za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe). S povišanjem obrambnih izdatkov se je strinjal tudi Robert Golob, a je ta v luči kritik, zlasti s strani Levice, pričel vztrajati, da se je izpogajal drugače, in sicer za trošenje v višini treh odstotkov BDP do leta 2030, kot je bilo navedeno v resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je sprejela njegova vlada. A v resnici se z dogovorom ni strinjala zgolj Španija.

Zavezniki opazili poskus prevare

Zaveznike pa je pred meseci zmotila ugotovitev, da jih je Slovenija poskušala pretentati z beleženjem običajnih proračunskih izdatkov kot obrambnih izdatkov. Navkljub zatrjevanju Golobove vlade, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, je Mark Rutte Goloba v pismu v začetku maja opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke. V dva odstotka je namreč Slovenija vključila projekte, ki tja niti slučajno ne sodijo.

“Slovenija s svojim vztrajno nizkim deležem izdatkov za obrambo v času, ko si prizadevamo prerazporediti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu, ne prispeva dovolj k naši skupni varnosti. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravični delež odgovornosti in odpravi dolgoletne primanjkljaje na tem področju. Vaša država mora nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva s povečanjem in trajnim ohranjanjem višjih obrambnih izdatkov,” je bil jasen Rutte in Slovenijo tudi pozval, naj v zavezo 3,5 odstotka všteva izključno dogovorjene temeljne obrambne izdatke.

Vrh Nata 2025 (Foto: AFP)

Na letošnjem vrhu v Ankari, kjer je bil potrjen dogovor o povišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, je premier Janez Janša zagotovil, da bo naša država odslej v Natu držala besedo. Ker pa ima država tudi druge prioritete, je ob tem tedaj opozoril, da prav vsega, kar je bilo obljubljeno s strani prejšnje vlade, ne bo mogoče izpolniti že letos. V skladu z rebalansom proračuna, ki je bil sprejet v četrtek, bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP.

Janša verjame, da bo Rutteju uspel pojasniti zadevo

Da rebalans prvič dosega dva odstotka, je po seji vlade izpostavil premier in po navedbah STA dodal: “Obljubljeno je bilo že – bom rekel – milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij.” Janša je ob tem pojasnil, da tolikšna višina obrambnih izdatkov ni potrebna zgolj zaradi Nata, ampak zato, ker je svet takšen, kakršen je. “Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo,” je bil jasen. Ker generalnega sekretarja Nata pozna že dlje časa, je izrazil prepričanje, da mu bo uspelo pojasniti zadevo.

Tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini bo Slovenija nekoliko zvišala obrambne izdatke za leto 2026. V Ankari je Janša napovedal, da bomo v okviru Natove pobude PURL za dobavo ameriške opreme Kijevu namenili še 50 milijonov ameriških dolarjev. Slovenski prispevek bo skupno znašal 100 milijonov. Na dnevnem redu pogovorov med Janšo in Ruttejem bodo poleg Ukrajine tudi razmere na Zahodnem Balkanu. Slovenski vojaki namreč sodelujejo v Natovi misiji na Kosovu KFOR. Slovenski premier se bo srečal tudi s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, s katero bo spregovoril o “prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva”.

Ž. N.