Bolj ko se bližajo volitve, bolj postaja jasno, da nekateri izgubljajo živce. Ton v določenih medijih se zaostruje, opozicijski voditelj pa se znova znajde v središču napadov, ki niso več le kritika, temveč odkrito strašenje. Zakaj prav zdaj? In komu takšna retorika sploh koristi?
Ko se bližajo volitve, padajo maske
Volitve so še vedno dovolj daleč, da uradna kampanja ni razglašena, a hkrati dovolj blizu, da se v zakulisju že bijejo resni boji. In prav v takšnih trenutkih se razkrije marsikaj. Eden od znakov nervoze vladajočih garnitur je vedno bolj očitna uzurpacija medijskega prostora, kjer se ponavljajo iste teze, isti strahovi in isti sovražniki. Na vrhu seznama je že dolgo Janez Janša. Ne mine dan, ko se v določenih medijih ne pojavi članek, komentar ali kolumna, ki bralcem slikajo apokaliptične scenarije, če bi se oblast po volitvah zamenjala.
Mladina kot megafon političnega strahu
Posebej izstopa revija Mladina, kjer je retorika v zadnjih mesecih postala izrazito enotirna. Kritika oblasti je legitimna. Kritika opozicije prav tako. A ko se ista zgodba ponavlja znova in znova, brez distance in samorefleksije, se poraja vprašanje: ali še govorimo o novinarstvu ali že o političnem aktivizmu? V ospredju ni več analiza programov, temveč strašenje. Strašenje pred »desnosredinsko vlado«, pred represijo, pred obračunavanjem. In predvsem – pred izgubo vpliva.

2 hours ago
17










English (US)