Janez Janša pred podpisom koalicije, Logarjev Skok postaja osrednji pogoj vlade

Vsebina nove koalicijske pogodbe prinaša ustanovitev posebnega urada za pregon korupcije, medtem ko se mandatarju obeta petdeset glasov podpore. KPK ob tem svari pred tveganji podvajanja nalog nadzornih organov.

V torek opolnoči se izteka ključni rok za iskanje novega mandatarja, ob tem pa nastajajoča koalicija pod vodstvom Janeza Janše pripravlja uradni podpis pogodbe, ki bo močno zaznamovala prihodnji boj proti korupciji v državi. Osrednja točka pogajanj je postala ustanovitev novega organa Skok, ki ga je kot pogoj za vstop Demokratov v vlado uveljavil Anže Logar. Ta poteza pomeni uresničitev ene najpomembnejših predvolilnih obljub, a hkrati odpira številna vprašanja o prihodnosti obstoječih nadzornih institucij, predvsem Komisije za preprečevanje korupcije.

Razmerja moči v bodoči koaliciji so se izrazito zarisala prav ob vprašanju pregona kriminalitete. Za Anžeta Logarja je ustanovitev Skoka, organa za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, predstavljala nepremostljiv pogoj v pogajanjih. Brez te zaveze v koalicijski pogodbi bi se projekt nove vlade verjetno končal še pred uradnim podpisom, saj bi Demokrati s tem tvegali izgubo verodostojnosti pri svojih volivcih, ki so jim obljubljali oster rez v korupcijske prakse.

Kljub temu da je projekt zdaj del vladnega načrta, pa ostajajo podrobnosti o njegovem delovanju nejasne. Politični partnerji se še vedno usklajujejo o tem, kakšne bodo dejanske pristojnosti novega urada in kako bo ta umeščen v obstoječi varnostni sistem. Komisija za preprečevanje korupcije je ob tem že izrazila zadržke, saj opozarjajo na nevarnost, da bi nova institucija le dodatno zapletla postopke, namesto da bi reševala dejanske vzroke za neučinkovit pregon gospodarskega kriminala.

Politična realnost v parlamentu medtem kaže, da ima Janez Janša pot do mandatarstva odprto. S podporo poslancev SDS, NSi, Demokratov, stranke Resnica in obeh predstavnikov narodnih skupnosti se mandatarju obeta okoli 50 glasov podpore. Takšna večina bi vladi omogočila razmeroma stabilen začetek mandata, vendar pa bo prava trdnost koalicije preizkušena prav ob prvem večjem zakonskem predlogu, ki bo Skok poskušal iz teorije prenesti v prakso.

Poleg notranjepolitičnih vprašanj na vsebino vladnih načrtov močno vpliva tudi širše varnostno okolje. Regionalno stopnjevanje napetosti, ki ga spremlja pospešeno opremljanje z raketami, droni in vojaškimi letali, sili nastajajočo slovensko vlado k premisleku o prioritetah na področju obrambe. Čeprav so protikorupcijski ukrepi v ospredju javne razprave, bo morala nova koalicija hitro nasloviti tudi vprašanja posodobitve vojaške opreme in strateške varnosti države.

Današnji dan bo v prostorih parlamenta in na sedežih strank minil v znamenju mrzličnih priprav na uradni zaključek drugega kroga iskanja mandatarja. Pričakuje se, da bodo Janez Janša, Jernej Vrtovec in Anže Logar do polnoči dokončno uskladili besedilo, ki bo za prihodnja leta določilo pot Slovenije. Podpis koalicijske pogodbe bo ključen signal javnosti, da so stranke pripravljene na prevzem odgovornosti in da so morebitna vsebinska razhajanja glede delovanja novega urada zaenkrat premostile.

Za državljane ostaja najpomembnejše vprašanje, ali bo nova struktura za pregon kriminala zares prinesla večjo pravičnost ali pa bo postala le še ena politična institucija z omejenim dometom. Učinkovit boj proti korupciji namreč ne zahteva le novih uradov, temveč predvsem politično voljo in neodvisnost organov pregona. Ali bo nova koalicija pod Janševim vodstvom to dejansko omogočila, pa bo jasno že v prvih mesecih delovanja nove vlade.