Izguba socialne pomoči: zaradi teh napak lahko ostanete brez denarja

Denarna socialna pomoč ni odvisna samo od tega, ali ste zaposleni. Na pravico lahko vplivajo tudi prihranki, večje nakazilo, dediščina, avtomobil, nepremičnina, novi partner ali celo neprijavljena sprememba. Preverite, kdaj lahko ostanete brez pomoči in kdaj lahko CSD zahteva denar nazaj.

Denarna socialna pomoč je namenjena ljudem, ki si z lastnimi dohodki, premoženjem in drugimi viri ne morejo zagotoviti minimalnega preživetja. Toda odločba centra za socialno delo ne pomeni, da je pravica zagotovljena ne glede na to, kaj se v času prejemanja pomoči spremeni. Izguba socialne pomoči je možna zaradi nove zaposlitve, višjih prihodkov, spremembe družinskega položaja, premoženja, prihrankov, dedovanja ali tudi zaradi ravnanja prejemnika. Pomembno je predvsem, da se spremembe pravočasno sporočijo centru za socialno delo.

Izguba socialne pomoči zato ni povezana samo z eno samo spremembo, ampak je lahko posledica kombinacije dohodkov, premoženja in družinskega položaja.

Izguba socialne pomoči lahko za posameznika pomeni velik poseg v mesečni proračun.

Izguba socialne pomoči ni povezana samo z zaposlitvijo

Najpogostejša predstava je, da človek socialno pomoč izgubi takoj, ko se zaposli. To ni nujno. Preverja se celoten materialni položaj osebe oziroma družine. Zaposlitev lahko pomeni znižanje pomoči ali prenehanje pravice, vendar je odločitev odvisna od višine dohodka, števila družinskih članov in drugih okoliščin. Za delovno aktivne osebe veljajo višji minimalni dohodki, zato zaposlitev še ne pomeni avtomatične izgube pravice.

Osnovni znesek minimalnega dohodka v letu 2026 znaša 507,43 evra. Za delovno aktivno samsko osebo je lahko cenzus višji, odvisno od obsega dela. Pri družinah se upoštevajo uteži za posamezne družinske člane. Zato ni ene same meje plače, nad katero bi vsi prejemniki avtomatično izgubili denarno socialno pomoč. Center za socialno delo naredi individualni izračun glede na konkretno gospodinjstvo.

Višji prihodki lahko pomenijo znižanje ali izgubo pravice

Upoštevajo se lahko različni dohodki. Sem sodijo plača, pokojnina, nadomestila, preživnina in številni drugi prejemki, ki jih določata zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakon o socialno varstvenih prejemkih. Pomembni so lahko tudi občasni prihodki, zato prejemnik ne sme gledati samo svoje redne mesečne plače.

Če na primer oseba, ki je brez dohodkov prejemala polno denarno socialno pomoč, začne prejemati redno plačo, CSD ponovno preveri njen položaj. Če dohodek preseže zanjo izračunani minimalni dohodek, lahko pride do izgube socialne pomoči. Če je dohodek nižji, se lahko pomoč samo zmanjša in predstavlja razliko do zakonsko določenega minimuma.

Podobno velja pri honorarjih ali drugih oblikah dela. Tudi če dohodek ni reden, ga ni pametno avtomatično obravnavati kot denar, ki za CSD ne obstaja. Način upoštevanja je odvisen od vrste in časa prejema dohodka.

Pri višjih ali novih prihodkih zato izguba socialne pomoči ni nujno takojšnja, vendar lahko CSD pravico zniža ali povsem ukine, če materialni položaj preseže dovoljene meje.

O spremembah, ki vplivajo na pravico do pomoči, odloča pristojni center za socialno delo.

Nakazilo na račun ni vedno nedolžno

Pozorni bodite pri večjih nakazilih. Dediščina je po aktualnem ZUPJS izrecno med dohodki, ki se pri denarni socialni pomoči upoštevajo. Pri denarnem darilu je položaj drugačen: ni ga mogoče avtomatično enačiti z redno plačo, lahko pa denar, ki ostane na računu, poveča prihranke oziroma premoženje, ki ga CSD preverja.

Vsako nakazilo prijatelja ali sorodnika zato še ne povzroči izgube socialne pomoči. Pomembni so pravna narava nakazila, njegova višina, namen in okoliščine. Če nekdo prejme večji znesek in ta lahko vpliva na pravico, je varneje CSD obvestiti in pojasniti, za kakšen denar gre, kot pozneje pojasnjevati neprijavljeno spremembo.

Prihranki lahko vplivajo na denarno socialno pomoč

Pri socialni pomoči se ne preverjajo samo prihodki, ampak tudi premoženje. Po podatkih države se pri samski osebi pri ugotavljanju pravice upoštevajo prihranki nad 1.522,29 evra. Pri družini je meja izvzetih prihrankov praviloma 2.500 evrov, posebne višje meje pa veljajo za nekatere trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo in starejše osebe ter njihove družine.

Preseganje navedenega zneska prihrankov ne pomeni nujno, da pravica takoj preneha. Pomeni pa, da prihranki lahko začnejo vplivati na ugotavljanje materialnega položaja. Pri večjem premoženju lahko pride tudi do položaja, ko oseba ali družina zaradi premoženja do denarne socialne pomoči sploh ni upravičena.

Prejemnik mora CSD pravočasno sporočiti pomembne spremembe svojega položaja.

Ali lahko zaradi avtomobila izgubite socialno pomoč?

Avtomobil se pri ugotavljanju materialnega položaja lahko preverja, vendar vsak avtomobil še ne pomeni težave. ZUPJS določa, da se osebni avtomobil oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka ne šteje v premoženje. Pri sedanjem osnovnem znesku 507,43 evra je to približno 14.208 evrov.

Pravilnik dodatno določa poenostavitve pri starejših avtomobilih. Za avtomobil, prvič registriran najmanj deset let pred letom uveljavljanja pravice, se šteje, da je njegova vrednost nižja od omenjene meje. Podobno velja za določena vozila do 1500 kubičnih centimetrov, če so bila prvič registrirana najmanj šest let prej. Dražji ali dodatni avtomobili pa lahko vplivajo na premoženjsko sliko gospodinjstva.

Nepremičnina ni vedno razlog za izgubo socialne pomoči

Tudi pri nepremičninah pravila niso tako preprosta, kot se pogosto govori. Stanovanje ali hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, se pod zakonskimi pogoji ne obravnava enako kot druga nepremičnina. Dodatno stanovanje, počitniška hiša, zemljišče ali druga nepremičnina pa lahko vpliva na upravičenost.

Zakon pri denarni socialni pomoči določa tudi izključitveni razlog, če upoštevano premoženje dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar pri sedanjem znesku pomeni 24.356,64 evra. Obstajajo pa posebna pravila in izjeme, zlasti pri stanovanju, v katerem oseba dejansko živi. Zato zgolj podatek, da je nekdo lastnik nepremičnine, še ne pove, ali bo pomoč izgubil.

Izguba rednega socialnega prejemka lahko močno spremeni finančni položaj gospodinjstva.

Partner, selitev in sprememba gospodinjstva

Izguba socialne pomoči lahko nastopi tudi brez nove službe ali večjega nakazila. Pomembna je sprememba števila oseb, ki se upoštevajo pri odločanju. Če se oseba preseli k partnerju, začne živeti v zunajzakonski skupnosti, se partner odseli ali se drugače spremeni sestava družine, se lahko spremeni tudi izračun pravice.

Pri ugotavljanju denarne socialne pomoči se namreč upoštevajo tudi določeni družinski člani in njihovi dohodki ter premoženje. Če ima novi partner redno plačo, lahko skupni materialni položaj pomeni nižjo pomoč ali prenehanje pravice. Enako lahko sprememba deluje v nasprotno smer: če gospodinjstvo izgubi dohodek, se lahko višina pomoči poveča.

Spremembo morate CSD sporočiti v osmih dneh

To je ključno. Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in spremembe, ki vplivajo na upravičenost, višino ali obdobje prejemanja denarne socialne pomoči, in sicer v osmih dneh od nastanka spremembe oziroma od dneva, ko je zanjo izvedel.

Med takšne spremembe lahko sodijo nova zaposlitev, začetek prejemanja drugega dohodka, sprememba partnerstva ali števila družinskih članov, pridobitev premoženja, dedovanje in druge okoliščine, ki lahko spremenijo odločitev CSD. Center lahko spremembe ugotovi tudi po uradni dolžnosti.

CSD pri odločanju preverja dohodke, premoženje in druge okoliščine posameznika.

Neprijavljena sprememba lahko pomeni vračilo denarja

Največja napaka je prepričanje, da je najbolje počakati, ali bo CSD spremembo sploh opazil. Če je bila pravica zaradi novih okoliščin priznana v previsokem znesku ali za obdobje, ko oseba do nje ni bila več upravičena, lahko nastane obveznost vračila neupravičeno prejetih sredstev.

Zakon omogoča, da CSD ob pozno sporočeni spremembi ponovno odloči tudi za nazaj, kadar gre za spremembo, zaradi katere bi morala biti pravica nižja, krajša ali bi morala prenehati. Zato lahko oseba prejme odločbo, s katero se ugotovi, da mora del že izplačane pomoči vrniti. V določenih primerih je možen dogovor o načinu in času vračila, vendar je veliko varneje spremembo prijaviti pravočasno.

Socialno pomoč lahko izgubite tudi zaradi krivdnega razloga

Izguba socialne pomoči ni nujno posledica tega, da ima oseba preveč denarja. ZSVarPre pozna tako imenovane krivdne razloge. Do pomoči praviloma ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je lahko vplivala, ali brez utemeljenega razloga zavrača aktivnosti, ki bi lahko izboljšale njen socialni položaj.

Med primeri so lahko določene oblike prostovoljne odpovedi zaposlitve, zavračanje ali opuščanje aktivnosti, povezanih z zaposlovanjem, neutemeljeno neuveljavljanje pravice, ki bi izboljšala socialni položaj, ter neizvrševanje dogovora o aktivnem reševanju socialne problematike. Pri nekaterih krivdnih razlogih zakon določa, da se po šestih mesecih lahko prenehajo upoštevati, če so izpolnjeni dodatni pogoji.

Znižanje ali ukinitev socialne pomoči lahko hitro povzroči težave pri plačevanju vsakodnevnih stroškov.

Ali lahko socialno pomoč po izgubi dobite nazaj?

Da. Izguba socialne pomoči ne pomeni nujno trajne prepovedi. Če se materialni položaj ponovno poslabša in oseba znova izpolnjuje pogoje, lahko vloži novo vlogo. Na primer, če se začasna zaposlitev konča, dohodek preneha ali se spremenijo družinske okoliščine, lahko CSD ponovno preveri upravičenost.

Pomembno pa je razlikovati med običajnim prenehanjem pravice zaradi višjih dohodkov in primerom, ko obstaja krivdni razlog. Pri slednjem lahko veljajo dodatne omejitve oziroma časovna obdobja. Tudi zato je smiselno pred odločitvijo, kot je prostovoljna odpoved zaposlitve, preveriti, kako bo tak korak vplival na socialne pravice.

Konkretni primeri, ko se lahko položaj hitro spremeni

Predstavljajte si samsko osebo brez drugih dohodkov, ki prejema denarno socialno pomoč in nato sklene pogodbo o zaposlitvi. Če začne prejemati plačo, CSD preveri nov periodični dohodek in lahko pomoč zniža ali ukine. Drugačen je primer osebe, ki se zaposli le za manjši obseg ur in ima nizek dohodek. Ker sistem pri delovno aktivnih osebah uporablja tudi dodatek za delovno aktivnost, lahko v določenih okoliščinah del pomoči še vedno ostane.

Drugi primer je dedovanje. Če prejemnik podeduje denar, delež nepremičnine ali drugo premoženje, se njegov materialni položaj spremeni. Tudi če dediščina ni redna mesečna plača, je ne gre prezreti. CSD mora presoditi, kako se pridobljeni dohodek oziroma premoženje upošteva.

Tretji pogost primer je selitev k partnerju. Oseba je lahko pred selitvijo izpolnjevala pogoje kot samska, po spremembi pa se začne pri odločanju upoštevati tudi partner in njegov materialni položaj. Pravica se zato lahko spremeni, čeprav prejemnik sam ni zaslužil niti evra več.

Ob spremenjenih okoliščinah lahko CSD izda novo odločbo o pravici do socialne pomoči.

Kako se izogniti neprijetnemu presenečenju

Najvarneje je, da prejemnik denarne socialne pomoči CSD obvesti vsakič, ko se pomembneje spremeni njegov dohodek, premoženje ali družinski položaj. To velja predvsem ob zaposlitvi, dedovanju, večjem nakazilu, selitvi ali pridobitvi premoženja.

Ključno je razumeti, da izguba socialne pomoči ni vezana na eno samo številko. CSD ocenjuje celoten materialni in družinski položaj, pri tem pa uporablja zakonska pravila o dohodkih, premoženju, družinskih članih in krivdnih razlogih. Če ste v dvomu, je pravočasna prijava spremembe praviloma precej varnejša od čakanja na poznejši nadzor in morebitno vračilo denarja.

Pripravil: I.M.

Vir: CSD, Facebook, gov.si

<p>The post Izguba socialne pomoči: zaradi teh napak lahko ostanete brez denarja first appeared on NaDlani.si.</p>