[Intervju] Sebastjan Jeretič: “Vsekakor je Robert Golob s praznino na prvih sestankih in potem s primitivizmom svojih poslancev verjetno že povsem pokopal možnosti, da sestavi novo večino”

O zapuščini vlade Roberta Goloba, sestavljanju nove vladne koalicije in o tem, kaj bi ključnim akterjem svetoval, smo se pogovarjali s priznanim političnim analitikom in komentatorjem dr. Sebastjanom Jeretičem.

DEMOKRACIJA: Gospod Jeretič, za predsednika DZ je bil v petek izvoljen predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović s podporo kroga desnosredinskih strank. Kako ocenjujete to novo politično konstelacijo in kaj ta premik pomeni za prihodnje sodelovanje v parlamentu?

Dr. Sebastjan Jeretič: Glede na zapletenost parlamentarne strukture bi čisto vsak dogodek zaenkrat še vedno interpretiral povsem posamezno. Seveda vsak tak korak predstavlja večjo verjetnost za nek scenarij oblikovanja vlade, vendar samo večjo verjetnost, nikakor pa ne gotovosti. Pri prvem pomembnem dogodku, to je bilo imenovanje vodstva mandatno-volilne komisije, smo recimo videli, da se je odločitev zgodila na sami seji, brez predhodnega dogovora. Ta drugi veliki dogodek je bil drugačen in je bil v dani razdelitvi mogoče res edini možen, saj nobena stran nima večine brez Resni.ce. Mislim pa, da tudi po tem dogodku ni še nič dokončnega, a vsekakor je Robert Golob s praznino na prvih sestankih in potem v nadaljevanju s primitivizmom svojih poslancev verjetno že povsem pokopal možnosti, da sestavi novo večino. Torej ostajata dve preostali alternativi; oblikovanje desne vlade ali pa ponovitev volitev.

foto: Polona Avanzo

Kako vzdržna je po vašem mnenju takšna povezava desnosredinskih strank? Gre za projektno sodelovanje ali za začetek dolgoročnega političnega bloka?

Trenutno je še prezgodaj za takšno oceno. Mislim, da je dobro, da se blok manjših strank sestavlja na podlagi vsebine. To je ključno. Samo če bo v prihodnjem mesecu ali dveh, torej še pred morebitnim imenovanjem vlade, do detajlov dogovorjen niz zakonskih predlogov, bo obstajala možnost za neko smiselno večino. Vsekakor je volja volivcev jasna, to je popoln preobrat od pogubne politike Golobove vlade. Njegov blok je volitve izgubil z 48 proti 40. Vendar teh 48 ne sestavlja naravne večine zaradi nekaterih vsebinskih razlik, še bolj pa zaradi osebnih odnosov, kjer je težko zaupati v trdnost morebitnega sodelovanja. Samo če bi se v tem mesecu na papir zelo natančno postavilo reformni paket in se ga nato v prvih mesecih tudi potrdilo, samo takrat bi lahko taka na silo sestavljena večina dosegla nek preobrat slovenske poti iz te pogubne ideološke norosti v razvojno smer. V nasprotnem primeru ne vidim smisla, da se na silo sestavi matematika za vlado, ki ne bi bila sposobna res obrniti stvari. Skozi te vsebinske pogovore pa bi se lahko korak za korakom gradilo zaupanje, ki bi trajalo.

Katere večje zakonodajne poteze bi bile po vašem mnenju najprej potrebne, če bodo vlado sestavljale stranke desnosredinskega političnega bloka? Bi se morala nova vlada najprej osredotočiti na gospodarske reforme, pri katerih je lažje najti skupni jezik, ali bi bilo smiselno odpirati tudi zahtevnejša družbena vprašanja?

Mislim, da bi morali v prvih mesecih narediti vse velike korake, za katere je že povsem jasno, da so nujni. Končno je vsaj pol leta potekala izjemno vsebinska kampanja. Različni forumi SDS so po vsej Sloveniji na stotinah dogodkov sestavljali zelo konkreten program v koaliciji z volivci. Vsem strankam morebitne večine so stvari dokaj jasne. Seveda je največji pritisk za hitre spremembe na področju zdravstva, davčne politike in debirokratizacije, a tudi na drugih področjih imajo strokovne skupine zelo jasno sliko, kako na hitro obrniti stvari. Ključne se mi zdijo hitre spremembe na področju kmetijstva in gozdarstva. To morajo biti naše strateške panoge. Še posebno v težkih in nevarnih časih pred nami. Na vseh področjih bi morali takoj narediti prve korake, ki so pripravljeni, nato pa z izvrševanjem sprememb korak za korakom nadaljevati.

Gibanje Svoboda je kljub statusu največje parlamentarne stranke ostalo brez ključnega položaja v parlamentu. Kako interpretirate ta razkorak med volilnim rezultatom in dejansko močjo v DZ? Gre za posledico taktičnih napak v pogajanjih ali za širšo politično izolacijo Roberta Goloba?

Gibanje Svoboda je največji poraženec teh volitev. Izgubili so 12 sedežev. To je jasna odločitev volilnega telesa. S svojo pompozno retoriko so se prve dni kazali kot zmagovalci, a že po tednu praznih pogovorov se je pokazalo, da je cesar gol. Tudi medijski propagandni aparat jim pri tem ne more pomagati. Robert Golob ni sposoben sestaviti niti pametne izhodiščne koalicijske pogodbe, ampak je tistim, ki jih je vabil na svojo stran, ponujal le neke eseje na nekaj straneh. Zdaj pa so svobodnjaki užaljeni in se vračajo k svojemu primitivizmu, ki smo ga lahko spremljali v parlamentu v preteklem mandatu. To bo verjetno rdeča nit njihovega delovanja v prihodnje.

Je po vašem mnenju prišel čas, ko bo moral Robert Golob vodenje stranke prepustiti nekomu, ki je manj polarizirajoč, če želi stranka dolgoročno preživeti na političnem parketu?

Verjetno. Če sploh obstaja potencial za preživetje. To je pač še eden v nizu političnih projektov tranzicijske levice, ki dlje od enega mandata ne preživijo. Sicer ostajajo isti ljudje, ki se vrtijo okrog takih projektov, a blagovna znamka se vedno znova osveži in na novo prodaja tistim, ki jim možgane pere medijski propagandni aparat. Centri moči bodo vsekakor povlekli potezo, ko bo enkrat dokončno jasno, ali se bo sestavila zanesljiva desna vlada. Vsi ti projekti namreč nimajo v prvem planu politike, njihova glavna naloga je bolj obramba kriminalnega koruptivnega omrežja, ki deluje v zaledju te politične fasade.

Takoj po ustanovitvi sklica DZ je stranka SDS vložila zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave glede poslov podjetja Gen-I, del preiskave bi bilo tudi financiranje nevladnih organizacij, ki niso dobrodelnega značaja, Svoboda pa je vložila zahtevo za parlamentarno preiskavo o delovanju Black Cuba. Kaj lahko pričakujemo?

Precej teatra in medijskih zgodb. Pomembno bo predvsem, da nova vlada brezkompromisno počisti policijo, tožilstvo in sodstvo. Iz teh ključnih aparatov je nujno odstraniti tiste pokvarjene ljudi, ki so ugrabili državo. Omrežje pokvarjencev, ki obvladujejo te sisteme, omogoča kriminal in korupcijo. Ključna institucija za boj proti kriminalu bi v prvem delu moral biti sektor za notranje preiskave.

foto: Polona Avanzo

Gospodarstvo je pod prejšnjo vlado trpelo zaradi visokih davkov in birokratizacije. Kako naj nova desnosredinska večina v DZ nagovori podjetnike in obrtnike, da bi povrnila zaupanje v investicije in ustavila beg kapitala v tujino?

Najprej s takojšnjim paketom ukrepov, ki so že pripravljeni. Nato pa seveda s predlogom davčnega sidra v ustavi, kjer bo sicer težko doseči ustavno večino, a je pomembno to idejo ohraniti v pozornosti kot rdečo nit do prihodnjih volitev. To je narativ, ki mora v prihodnjih letih prevladati in se usidrati v mentaliteto novih generacij. In seveda se lahko zaupanje povrne z imenovanjem ustreznih ekip v ključnih resorjih, ker bodo konkretna imena to lahko vzbujala. Predvsem pa je pomembno, da se po dolgih letih več pozornosti nameni obrtnikom in malim podjetnikom ter da se ponovno preračuna smiselnost milijonskih subvencij velikim podjetjem. Pri tem bi se morali osredotočiti na nekaj izbranih panog, kot sta recimo biotehnologija in lesno gospodarstvo, kjer ima Slovenija resne možnosti, da ustvarja višjo dodano vrednost. Veliko pozornosti je bilo v preteklosti posvečeno avtomobilskemu grozdu, a smo na koncu samo capljali z majhnimi koraki. Mogoče je čas za resen preobrat tudi glede tega. Prihajajo nove generacije z novo mentaliteto. Tudi gospodarsko politiko bo treba prilagoditi njim.

V preteklem mandatu smo videli elemente državnega revanšizma in podrejanje institucij. Kako lahko nova parlamentarna večina prepreči nadaljnjo razgradnjo pravne države, ki si jo je poskušala podrediti prejšnja garnitura?

Brez pardona je nujno zasekati v kriminalna in koruptivna omrežja v policiji, tožilstvu in sodstvu. Tu ne sme biti zadržkov, saj so čisto vse stranke morebitne desne vlade glede tega povsem jasne. To je prioriteta, da bo država sploh zadihala. Prek teh pokvarjencev nas duši mafija. To je zlo, ki ga moramo odstraniti, da bodo mladi lahko ostali v domovini in gradili svojo prihodnost doma.

Slovenija se sooča z izzivi redefiniranja svoje vloge znotraj EU in Nata. Kako bi morala nova vlada strateško zastaviti zunanjo politiko, da bi uravnotežila vprašanje nacionalne suverenosti z aktivno vlogo v jedrnih evropskih povezavah?

To bo najtežje področje morebitnega novega bloka, če se bo res sestavil. Tu je največje razhajanje s stranko Resni.ca. Ne vem, kako bi se lahko glede tega blok poenotil. Vsekakor sam zagovarjam precej bolj suverenistično držo, kot jo je Slovenija kazala v preteklosti. Jasno je, da smo del zahodnega zavezništva in da je to naš civilizacijski okvir. Pa vendar je trenutno stanje tega zavezništva klavrno. Ključne institucije so precej bedno vodene in Evropa je v današnji geopolitični nevihti povsem izgubljena. Mislim, da moramo začeti graditi suverenistično pot, usmerjeno v prihodnja desetletja. Torej moramo na vsakem koraku misliti na to, kakšen sistem prihodnjega zahodnega zavezništva si želimo, in na tej podlagi pogumno hoditi po novi poti. Tudi če bomo zaradi tega v Bruslju ali kje drugje deležni grdih pogledov. Nujno je sesuti globalistične sile, ki obvladujejo evropske institucije. Mogoče bomo morali ponovno premisliti kakšnega od posameznih členov zavezništva in s kako od teh oseb tudi zaostriti odnose. Prvi korak pa je seveda takojšnja zamenjava evropske komisarke zaradi njenih laži o sodelovanju z jugoslovansko tajno službo. To bo prva priložnost, da na nek pomemben položaj postavimo nov tip suverenističnega politika.

Vprašanje migracij in varnosti meja ostaja ključno za velik del volilnega telesa. Kako naj nove parlamentarne sile komunicirajo to tematiko, da bi ljudem vlile občutek reda in varnosti, ne da bi pri tem zapadle v polje populizma?

Z dejanji. Tudi glede tega obstaja jasen nabor ukrepov in še bolj jasna sprememba prakse. Najbolj pomembno bo javnosti predstaviti vse tiste konkretne primere kaznivih dejanj, ki se pometajo pod preprogo. Zakaj, recimo, ni bilo še nobene obravnave primera posilstva mladoletnice, ki se očita Palestincu Mustafi Al Nadžarju, ki je sicer tesno prepleten z nekaterimi predstavnicami leve politike? To so primeri, ki rušijo zaupanje. Občutek reda in varnosti se gradi s konkretnimi koraki, besede temu le sledijo. Sicer res ostane le prazen populizem. Mlade generacije temu vprašanju dajejo res veliko težo. Pošteno bi bilo, da se jim zagotovi varno prihodnost.

Če bi svetovali ključnim akterjem pri sestavljanju nove vlade, kateri »nevro-retorični« pristop bi predlagali za povezovanje ideološko različnih partnerjev? Kako doseči stabilnost, ne da bi stranke izgubile svoje vrednostno jedro?

Mislim, da bo to moralo počakati na neko prihodnost in naslednje generacije. Ta generacija politikov ima drugo nalogo. Kako sodelovati s političnim blokom, ki je samo fasada za kriminalno-koruptivna omrežja? To ne gre. Najprej mora ta generacija opraviti boj proti korupciji, potem bo lahko naslednja generacija gradila mostove in presegala ideološke razlike. Zato je pristop preseganja razlik lahko predvsem usmerjen v mlade generacije, kjer je možen odprt in racionalen dialog. To je tudi edini nevro-retorični pristop, ki dosega trajne rezultate. Vse drugo je le čustvena manipulacija, ki pa drži le za hip. Če želimo trajnost neke politične kulture povezovanja, je torej nujno najprej treba presekati sistem korupcije, nato pa spodbujati mlado generacijo, da gre naprej po svoji poti dialoga in spoštovanja.

Biografija

Dr. Sebastjan Jeretič je doktor politološke znanosti in predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer poučuje več predmetov s področja političnega komuniciranja. Kot nekdanji član SD je bil sprva aktiven politik v mladinski in lokalni politiki, nato pa je leta 2006 prevzel službo za odnose z javnostmi v stranki in tam ostal do zmage na parlamentarnih volitvah 2008. Nato je ustanovil svoje podjetje in odtlej deluje kot svetovalec na področju strateškega komuniciranja, pri tem pa je profesionalno sodeloval s politiki iz različnih strank. V medijih nastopa kot politični analitik in komentator aktualnega dogajanja, pri čemer je zelo kritičen do nesposobnosti levega bloka, da izstopi iz pretekle ideologije in razmerij moči. Poleg tega tekmuje v miselnem športu bridž – lani je osvojil naslov državnega prvaka v mešanih parih in mešanih ekipah.

Petra Janša