[Intervju] Monika Gregorčič: “Slovenija si še ene Golobove vlade preprosto ne more več privoščiti”

Pogovarjali smo se z Moniko Gregorčič, ki je bila poslanka že v mandatu 2018–2022, sedaj pa se znova vrača v politiko s kandidaturo na listi SDS v Kranju.

 Ko sem pregledoval liste kandidatov za letošnje volitve v državni zbor, sem vas našel kot kandidatko SDS v Kranju. Bili ste poslanka v mandatu 2018–2022, takrat na listi SMC oz. Konkretno, leta 2022 ste kandidirali za listo Povežimo Slovenijo, letos pa za SDS. Je bila odločitev za angažiranje v sedaj največji opozicijski stranki logična?

Monika Gregorčič: Odločitev za kandidaturo je zorela nekaj časa. Odločitev je rezultat tehtnega premisleka in okoliščin, predvsem dosedanjih škodljivih politik, ki so našo državo in ljudi v tem vladnem mandatu pripeljali do roba. Pri tem imam v mislih tako strokovno nedomišljene ter škodljive ad hoc ukrepe na skorajda vseh področjih kot tudi skrajno nedemokratičen način vladanja in obnašanja trenutne politične elite. Tako škodljivim praksam je treba narediti konec, zato je nujno, da vsak na svoj način doprinese k temu, da 22. marca letos pokažemo vrata vsem, ki so si državo vzeli za svoj plen.

Videti je, da je kar nekaj nekdanjih poslancev SMC sedaj na listi SDS. Iz istega razloga, kot ste ga omenili?

V nekdanji SMC smo tisti, ki smo svoje poslanstvo v prejšnjem mandatu razumeli na edini pravi način, kot delo za skupno dobro, na trd način spoznali način delovanja naših tedanjih političnih sopotnikov, podpornikov in njihovih gospodarjev. Prav paradoksalno je, kako se je njihova retorika strpnosti in sprejemanja različnosti sprevrgla v popolno nasprotje v trenutku, ko so bili ogroženi njihovi interesi.

Verjetno smo ob tej izkušnji vsi trije nekdanji strankarski kolegi, ki smo zdaj ponovno skupaj na listi SDS, ob spremljanju političnega dogajanja v tem vladnem mandatu začutili nek notranji klic odgovornosti, da vsak po svojih močeh, s svojim znanjem in političnimi izkušnjami prispevamo h gradnji lepše in uspešnejše Slovenije, ki bo dihala z obema pljučnima kriloma.

foto: Demokracija

Izkušnje iz poslanskega mandata 2018–2022 vam bodo zagotovo prišle prav. Pa vendar, kako gledate na sedanje dogajanje v državnem zboru, predvsem v zvezi s predsednico?

Ob njeni izvolitvi na ta položaj sem vanjo polagala upanje, da bo kot prva ženska na tej drugi najpomembnejši državni funkciji upravičila zaupanje volivcev, predvsem pa vseh državljank Republike Slovenije. A me je razočarala in verjetno ne le mene.

Najprej po čisto človeški plati, ker svojega položaja prve med enakimi ni razumela kot poslanstvo, ampak je brez spoštljivosti in strpnosti s pozicije moči uveljavljala svojo voljo, kršila ustaljena protokolarna pravila ter vsej Sloveniji kazala ne ravno zgledne značajske lastnosti. S tem je nehote vrgla slabo luč na vse ženske v politiki in feminizmu v Sloveniji kot gibanju za enakopravnost žensk na vseh področjih dodala negativen prizvok. Ni se zavedala svoje odgovornosti vodenja z zgledom ter teže neprimernih besed in dejanj. Parlament se je v času njenega predsedovanja spremenil v prostor prepirov, gostilniških debat in razprav na meji sovražnega govora ter ne ravno vzorne oprave in obnašanja.

Po strokovni plati pa me je razočarala kot pravnica in nekdanja sodnica, saj so bili zakonodajni postopki marsikdaj vodeni onkraj pravnih norm in ustaljene parlamentarne prakse. Poslovnik državnega zbora, v pogovornem jeziku poimenovan kar mala ustava, je bil tedaj, ko so vladajočim to narekovale politične okoliščine, le mrtva črka na papirju. Takšno teptanje strokovnih standardov mi zato poraja dvom tudi v kakovost našega sodstva.

Posebej pa se je pozabilo na t. i. politični »fair play«, ko se je s pozicije moči odvzemalo besedo opoziciji, ki razen svojega glasu v parlamentu druge politične moči sploh nima. Državnemu zboru kot najvišji instituciji demokracije je zato v prihajajočem mandatu nujno treba povrniti ugled.

Za razliko od leta 2022 tokrat nimamo »novoobrazne« stranke, ki bi bila absolutni favorit. Politični botri stavijo na sedanjega premierja Roberta Goloba. Je to dobro za Slovenijo?

Nikakor, a ne Robert Golob ne njegovi politični botri si niti ne prizadevajo za dobro Slovenije, temveč le za svoje lastno dobro. Žal so bili v zasledovanju svojih interesov do zdaj kar uspešni, seveda na račun vseh nas. Skrajni čas je, da se takšne prakse zaključijo. Še en mandat Golobove vlade bi nas pripeljal v gospodarsko nazadovanje,  vse večjo revščino in v popolno mednarodno irelevantnost. V zadnjem času prihaja do hitrih geopolitičnih sprememb v smeri, ko bi lahko bili ogroženi celo naša suverenost in državnost. V času, ko se v svetu vse bolj uveljavlja moč velikih sil, zna biti Slovenija ob nadaljevanju neustrezne zunanje politike zanje zanimiva le še kot plen, zato v prihodnje še kako potrebujemo močno in izkušeno politično vodstvo.

Vaša izobrazba se dotika področja ekonomije. Znano je, da Golobova vlada močno stiska gospodarstvo z visokimi davki. Se strinjate, da bi morala vsaka normalna vlada gospodarsko politiko zastaviti tako, da se ne bi dvigovala zgolj minimalna plača, ampak vse plače ter pokojnine?

Davčni primež se je v času Golobove vlade znatno zvišal tako za podjetja kot za gospodinjstva. Ad hoc ukrepi na področju gospodarskih politik rušijo stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja, kar zavira podjetniško iniciativo. Slovenija postaja neprivlačna za tuje investicije in vsak, ki lahko, glavnino poslovanja seli izven meja naše države, predvsem na Hrvaško. Slovenija izgublja konkurenčni boj tudi zaradi vse večjih stroškov delovne sile, ki jih povzroča vse večji davčni primež. Podjetniško iniciativo dodatno dušijo dolgi birokratski in upravni postopki. Tako negativno gospodarsko klimo potrjujejo tudi zadnji ekonomski kazalci. Naša gospodarska rast, ki je neke vrste vladno spričevalo in ogledalo, se je v letu 2025 znižala že četrto leto zapored in obstala pod evropskim povprečjem. To pomeni, da smo vsako leto mandata te vlade v primerjavi z drugimi rasli počasneje oz. nazadovali. V blaginji ljudi nas prehitevajo države, ki so nas do leta 2022 gledale daleč v hrbet. Neumnostim te vlade na gospodarskem področju kar ni videti konca in dovolj je, da se spomnimo, kako sta finančni minister in predsednik vlade podjetnike podila na Hrvaško, pa smo lahko hitro zelo slabe volje.

foto: Demokracija

Verjetno s tem mislite na uravnilovko?

Problematika uravnilovke plač in pokojnin je druga pereča tema, ki nestimulativno vpliva na delovno razpoloženje. Zavedam se, da je z minimalno plačo in minimalno pokojnino težko preživeti. Ne glede na vsakoletno višino dviga oz. uskladitve z rastjo življenjskih stroškov že ime pove, da gre pri minimalni plači za najnižje možno plačilo za opravljeno delo v polnem delovnem času. Da bi to plačilo omogočalo dostojno preživetje, bi bilo lahko višje še za nekaj 100 evrov. In zakaj ni? Ker rast plač brez tega, da gospodarstvo ustvari več (tj. brez dviga produktivnosti), ni dolgoročno vzdržna. Tako visok nenaden dvig minimalne plače je porušil plačna razmerja v zasebnem in javnem sektorju, kjer je izničil tudi učinke nedavne plačne reforme v spodnjem delu plačne lestvice.

Višja cena delovne sile pomeni višje cene dobrin in storitev, kar vodi v inflacijsko spiralo, ki znižuje kupno moč. Čez leto dni bomo za 1.000 evrov lahko kupili manj dobrin kot danes. Ta izjemno neugoden scenarij bi lahko preprečili, Neto minimalna plača bi že danes znašala več kot 1.000 evrov, če Golobova vlada ne bi ukinila dohodninske reforme zadnje Janševe vlade ter dodatno uvedla še dveh novih prispevkov: obveznega pavšala za dodatno zdravstveno zavarovanje in prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Uravnilovka v plačah in pokojninah na najnižji ravni ter upočasnjena gospodarska rast, ki nam jo je zakuhala Golobova vlada, žal pomenita, da smo si vse bolj enaki v revščini in da kot država izgubljamo svoj razvojni potencial.

Pokojninsko vprašanje je še posebej pereče. Mnogi dobivajo zelo nizke pokojnine, ki ne zadostujejo za preživetje. Obstaja rešitev za to?

Pokojnina ni socialni transfer, temveč je pravica, ki izhaja iz minulega dela. Zaradi staranja prebivalstva bodo za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema potrebni dodatni finančni viri za to, da ne bi bilo treba poseči v pravice dosedanjih upokojencev in ogroziti varnosti prihodnjih generacij.

Nujno je treba ustanoviti demografski sklad, ki bo na enem mestu upravljal državno premoženje, njegovi donosi pa bodo zagotavljali stabilne vire za dostojne pokojnine. Vsem tistim upokojencem, ki želijo in zmorejo še ostati aktivni, pa je treba omogočiti, da bo vsak, ki je že izpolnil pogoje za upokojitev, za svoje delo prejemal polno pokojnino, ki si jo je s svojim preteklim delom že zaslužil, in polno plačo za tekoče delo. S tem bi rešili dve težavi hkrati: izboljšal bi se materialni položaj vsaj določenega dela upokojencev, zmanjšalo pa bi se tudi pomanjkanje delovne sile, s katero se soočajo delodajalci.

Upokojencem se, tako kot drugim državljanom, zaračunava dolgotrajna oskrba. Je to pravično?

Sistem financiranja dolgotrajne oskrbe je še posebej krivičen do upokojencev, saj se tudi od njihovih pokojnin plačuje prispevek. Gre za unikum, ki dodatno znižuje že tako nizke pokojnine. To dajatev upokojencev je zato nujno čim prej ukiniti. Enako problematično je dejstvo, da vzpostavitev celovitega sistema dolgotrajne oskrbe zamuja oz. da deluje v zelo omejenem obsegu. Pristojno ministrstvo upravičencem ni bilo sposobno pravočasno izdati niti pisnih odločb, kaj šele zagotoviti polne izvedbe pravic, ki so jih sami zapisali v zakon. Če zaradi političnega prestiža ne bi razveljavili zakona, ki ga je sprejela Janševa vlada, bi delujočo dolgotrajno oskrbo dobili že pred nekaj leti in brez dodatnih finančnih obremenitev naših dohodkov. Tako pa vsi plačujemo nekaj, česar še ni. Plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo bi bilo zato treba zamrzniti vsem, vse dokler se storitev ne bo začela polno izvajati.

Čeprav stojite za programom SDS, pa imate verjetno tudi osebni program. Za kaj se boste še zavzemali?

Vsebinski poudarek moje kampanje je logično vezan na moje strokovno področje financ in gospodarstva. Za dvig konkurenčnosti so potrebni predvsem znižanje davčnih obremenitev dela na razumen nivo, dvig produktivnosti in odprava birokratskih neumnosti ter ovir, ki dušijo podjetništvo. Tema posebnega pomena pa je zame tudi paliativna in hospic oskrba, saj predstavlja nadgradnjo referendumskih aktivnosti proti uveljavitvi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta bitka sicer še ni povem dobljena. Preselila se je na sodišče, a naše sporočilo je jasno: kulturo življenja bomo brezpogojno in neomajno branili pred kultom smrti. Za dostojno, nebolečo in človeka vredno zadnjo uro pa sta nujni sistemska vzpostavitev hospic mreže in ureditev paliativne oskrbe na lokalni in nacionalni ravni.

Pred dobrim letom ste postali predsednica Krščanskega foruma SDS. Kako ocenjujete poslanstvo omenjene organizacije?

Poslanstvo Krščanskega foruma SDS je v zavedanju in širjenju krščanskih vrednot v družbi ne zgolj v verskem, temveč tudi v kulturnem in vrednotnem pomenu. Krščanske vrednote so temelj slovenskega naroda in naše evropske identitete. Krščanski forum si zato želimo oblikovati kot prostor, ki kristjanom omogoča, da se tudi družbeno in politično aktiviramo ter našo družbo sooblikujemo na krščanskih vrednotnih temeljih. Krščanski forum SDS deluje tudi preko strankarskih okvirov, zato vse kristjane lepo vabim, da se nam pridružijo v čim večjem številu. Združeni in organizirani lahko dosežemo več.

Kaj torej pričakujete na volitvah?

Letošnje parlamentarne volitve bodo zelo pomembne za nadaljnjo usodo naše države. Smo v obdobju globalnih premikov v smer bolj tradicionalnih vrednot. Ta pojav je odziv na pretiravanje s prebujenstvom in v Sloveniji tudi z golobizmom. Od nas kot volivcev je odvisno, ali se bo nujno potreben premik v smeri prevlade zdravega razuma zares zgodil.

Zaradi že prej opisanih gospodarskih razmer si Slovenija še ene Golobove vlade preprosto ne more več privoščiti. Zato toplo priporočam, da 22. marca vsi odidemo na volišča in volimo odgovorno; da izvolimo ekipo SDS, ki ima pravi program, znanje in izkušnje in ki bo delala za Slovenijo. Za našo skupno prihodnost gre!

Gašper Blažič