Intervju: Aljaž Rolih z romanom “Liburnijske luči: Knjiga Aia”

Aljaž Rolih, doma iz Ilirske Bistrice, danes pa že vrsto let živeč v Kopru, v svet pošilja svoj prvenec – fantazijski roman Liburnijske luči: Knjiga Aia (angl. Liburnian Lights: The Book of Aio).

Gre za pripoved, umeščeno v obdobje železne dobe na območje nekdanje Liburnije, ki je nekoč povezovalo Istro, Kvarner in del Dalmacije. V Rolihovi interpretaciji antična Liburnija zaživi kot bogat in živ svet: plemenska srečanja ob ognju, trgovanje med skupnostmi, jesenski večeri ob kostanjih ter zvoki starodavnih glasbil, ki jih danes poznamo predvsem iz arheoloških najdb. Avtor tega okolja ne poustvari kot zgodovinsko rekonstrukcijo, temveč ga preoblikuje v samosvojo mitološko pokrajino, kjer se resnični zgodovinski elementi stapljajo z domišljijo.

Osrednji del zgodbe predstavlja sedem »luči«, povezanih z medsebojnim prijateljstvom in skupno usodo, ki se postavijo po robu vse močnejšim skorumpiranim nekromantom. Ti z izprijeno magijo rušijo ravnovesje sveta, zgrajenega na sožitju med ljudmi in priklicanimi bitji. Rolih razvije kompleksen magijski sistem, v katerem se prepletajo različne vrste magije: od temne vodne »mane« do svetle ognjene, pa tudi psihične in zdravilne, vsaka s svojimi pravili, moralnimi vprašanji in posledicami. Avtor poudarja misel, da magija obstaja le, dokler ljudje vanjo verjamejo, hkrati pa zgodba raziskuje tudi nevarnosti in posledice njene zlorabe.

Kako se je rodila ideja za roman Liburnian Lights?

Že od mladih let sem pisal zgodbe, pravljice in poezijo. Vedno sem imel željo pisati knjige, a to vzame ogromno časa. Pred približno štirimi leti sem začel delati na tej zgodbi in jo umestil v čase, ko je bila na teh območjih še Liburnija, dežela, ki se je raztezala od Istre do Dalmacije.

Zakaj si zgodbo postavil prav v obdobje železne dobe?

To je obdobje, kjer so ljudje še verjeli v stara božanstva, stare običaje in bili povezani z naravo. To obdobje omogoča romanu, da se vrača k stari mitologiji in običajem, ki so jih ljudje poznali takrat.

Kaj te je pri Liburnih oziroma prostoru med Istro, Kvarnerjem in Dalmacijo najbolj fasciniralo?

Morje, narava same Istre in bližje okolice. Tudi stari miti in legende iz teh krajev so me že od majhnega zanimali in tudi sam sem želel umestiti roman v te konce, iz katerih prihajam.

Koliko zgodbe temelji na zgodovinskih dejstvih in koliko na domišljiji?

Celotna zgodba temelji na domišljijski zgodbi, ki je obdana z različnimi zgodovinskimi dejstvi in kraji (na območju Istre in Liburnije so takrat živeli Liburni, Japodi, Istri, Iliri in tako dalje – plemena, ki so takrat živela na teh območjih, obstajajo. Tudi nekatera naselja, ki naj bi takrat obstajala, so umeščena v zgodbo. Njihova imena so sicer prirejena oziroma izpeljana ali izmišljena. Navade in običaji so tudi adaptacija zgodovinskih dejstev in navad, ki naj bi jih takrat ljudje poznali. Je pa nekaj popolnoma domišljijskih krajev, navad, bitij …

Kakšno vlogo ima magija v knjigi?

Veliko. V romanu so vse pripovedke in legende tudi resnične. Liki se o njih pogovarjajo in nekatere tudi doživijo skozi zgodbo. Magija je razdeljena na več različnih področij, ki jo poganjajo različne tako imenovane mane. Vsaka mana pa ima svojo filozofijo in zakone.

Kaj pomeni naslov Liburnian Lights?

Liburnijske luči. Liburnija je dežela, ki je takrat obstajala na teh območjih. Luči pa so protagonisti same zgodbe, ki se pojavijo v zgodbi in se skozi njo združijo v ekipo, ki se zoperstavi pokvarjenosti.

Kdaj si začel pisati knjigo?

Knjigo sem začel pisati približno tri leta nazaj. Slovenska verzija knjige je končana, sedaj se pripravlja in ureja za tisk. Izid slovenske verzije načrtujem konec poletja oziroma začetek jeseni.

Je bil to tvoj prvi resen poskus pisanja romana?

Da.

Si imel med pisanjem kakšne ustvarjalne krize ali dvome?

Veliko časa mi je vzelo preverjanje, če elementi kot so orodja, hrana, oblačila, navade, res sodijo v železno dobo. Na primer: beseda “kompot” se je začela uporabljati kasneje in je francoskega izvora. Pred tem so seveda jedli “kompot”, le da ni bil tako imenovan. Zato sem to jed poimenoval sadni izvarek.

Kako si raziskoval zgodovinsko ozadje in mitologijo?

Prek zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod. Zgodovina železne dobe in proto-slavic mitologije. Prav tako članki in zgodbe, ki omenjajo tiste čase.

Zakaj si se odločil za Kickstarter kampanjo?

Za Kickstarter kampanjo sem se odločil, da bi zbral sredstva za prevod v angleščino in omogočil knjigi da preide tudi na tuj trg. Slovenski trg je za fantastiko namreč manjši.

Kako zahtevno je danes za mladega avtorja izdati knjigo?

Pisanje samo po sebi ni zahtevno, saj ti pusti ogromno domišljije in proste roke pri pisanju. So pa zahtevni zadnji koraki, kot je lektoriranje, digitalno urejanje za tisk in sama priprava končnega izdelka.

Komu je knjiga najbolj namenjena – mladim, odraslim, ljubiteljem fantastike…?

Vsem. Od mladih bralcev do starejših, ljubiteljev fantastike in zgodovine.

Če bi moral knjigo opisati v enem stavku, kako bi jo?

Knjiga bralca popelje na popotovanje skozi različna stranstva, kjer se liki soočajo s pokvarjenostjo in temačnimi silami, ki pronicajo v naš svet.

Zakaj naj bralci posežejo po Liburnian Lights? 

Knjiga bo navdušila vse, ki jih zanimajo zgodovina naših krajev v železni dobi, takratna verovanja in mitologija, hkrati pa tudi ljubitelje fantazijske literature.

Kaj si želiš, da bralec začuti po koncu knjige?

Želim si, da bi bralec ob koncu zgodbe začutil željo po nadaljevanju ter da bi ga svet knjige še globlje posrkal vase.

Ana Zupan