Horvat: priimek, ki v Pomurju piše zgodovino

13 hours ago 15
Murska SobotaMurska Sobota, Foto: visitrmurskasobota.si

Vsaka druga vas ga pozna, skoraj vsaka družina ima vsaj enega. Priimek Horvat je v Pomurski regiji več kot le statistični podatek – je del identitete, zgodovine in vsakdanjih zgodb, ki so se tkale skozi generacije.

Če pogledamo uradne podatke za leto 2024, v Sloveniji živi 9.100 oseb s priimkom Horvat. To ga uvršča na drugo mesto po pogostnosti v državi. A prav v Pomurju ima ta priimek posebno težo. Tam živi kar 3.908 Horvatov, kar pomeni, da je najpogostejši priimek v tej regiji in zaseda prvo mesto.

Pomurje je središče priimka Horvat

Pomurska statistična regija že desetletja izstopa po koncentraciji priimka Horvat. Od skupno 9.100 prebivalcev Slovenije s tem priimkom jih skoraj polovica živi prav tam. Takšna številka ni naključje.

Zgodovinarji in jezikoslovci poudarjajo, da priimek Horvat izhaja iz besede Hrvat, ki je v preteklosti označevala človeka iz hrvaškega prostora ali nekoga, ki je tja imel povezave. V Prekmurju in širšem pomurskem območju so bile migracije skozi stoletja pogoste, zlasti v času Avstro-Ogrske monarhije, ko meje niso pomenile takšne ločnice kot danes. Priimek se je tako zasidral v prostoru, kjer so se srečevale kulture, jeziki in družinske vezi.

Horvat po slovenskih regijah

Čeprav je Pomurje nesporno prvo, Horvati živijo tudi drugod po Sloveniji. V Podravski regiji jih je 2.535, kar jih postavlja na drugo mesto po številu. V Osrednjeslovenski regiji živi 1.174 oseb s tem priimkom, kjer je po pogostnosti na šestem mestu.

V drugih regijah so številke precej nižje. Na Koroškem jih je 91, v Zasavju 77, v Posavju 83. Na Gorenjskem jih živi 299, v Obalno-kraški regiji 189. Najmanj jih je v Goriški regiji, kjer je priimek po pogostnosti šele na 403. mestu. Takšna razporeditev kaže, kako močno je ime povezano s severovzhodom države.

Priimek je del družinske dediščine

V manjših pomurskih krajih ni bilo redkost, da je bilo v eni ulici več družin s priimkom Horvat, ki pa niso bile nujno v sorodu. Priimek je postal skoraj kolektivno ime skupnosti.

Ob tem se odpira zanimivo vprašanje: kako je živeti z enim najpogostejših priimkov? Nekateri pravijo, da to pomeni manj izpostavljenosti, drugi pa, da ravno zaradi pogostosti lažje začutiš povezanost z okoljem.

Statistika in čustva

Podatek, da je Horvat drugi najpogostejši priimek v Sloveniji, morda deluje suhoparno. A za številkami stojijo konkretne zgodbe. Skoraj 4.000 ljudi v Pomurju deli isti priimek, a vsak nosi svojo življenjsko pot.

Pomurje je regija z izrazito družinsko tradicijo. Priimki se prenašajo iz roda v rod, pogosto ostajajo vezani na isto domačijo ali vas. Prav zato ima statistika tu poseben pomen. Ne gre le za številke, temveč za kontinuiteto.

Migracije in prihodnost priimka

V zadnjih desetletjih se je del prebivalstva preselil v večja mesta ali v tujino. Kljub temu Pomurje ostaja osrednje območje priimka Horvat. Podravje in Ljubljana sta druga najpogostejša prostora, kjer srečamo to ime.

Vprašanje je, kako se bo razporeditev spreminjala v prihodnosti. Mlajše generacije so bolj mobilne, priimki pa se zaradi porok in selitev širijo po vsej državi. Kljub temu statistika kaže, da ima priimek še vedno jasno regionalno središče.

Del pomurske zgodbe in del identitete

Horvat ni le zapis v registru prebivalstva. Je del pomurske zgodbe, del identitete, ki se je oblikovala skozi stoletja. Vsaka generacija mu je dodala svoj pomen.

Ko se ozremo na zemljevid Slovenije in vidimo, da je skoraj polovica vseh Horvatov zbrana v Pomurju, to ni zgolj naključje. To je odsev zgodovine, migracij, porok in vsakdanjih odločitev, ki so oblikovale družine.

Ko se svet hitro spreminja, priimki ostajajo ena redkih stalnic. Povezujejo preteklost s sedanjostjo in ustvarjajo občutek pripadnosti. Horvat je v Pomurju del kolektivnega spomina in dokaz, kako močno lahko ime zaznamuje prostor.

Objava Horvat: priimek, ki v Pomurju piše zgodovino se je pojavila na Vse za moj dan.

Read Entire Article