Hojs ostro nad dekanom FDV: “Pa dajmo že enkrat to greznico ukinit” (VIDEO)

Izjava dr. Sama Uhana, dekana Fakultete za družbene vede, o mladih iz poklicnih šol, podjetnikih in “radikalnih vrednotah” je sprožila burne odzive. Kritiki mu očitajo, da je ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe zaničeval, saj naj bi jih predstavil kot nekoga, ki niti ne razume, kaj pomeni biti desničar.

Besede, ki so mnoge zabolele

V javnosti odmevajo besede dr. Sama Uhana, dekana FDV, ki je govoril o mladih, poklicnih šolah, podjetništvu in vrednotah, ki naj bi jih nekateri prinašali s seboj. Posebej močno je zarezala ocena o “radikalnih vrednotah”, omemba mizoginije in predvsem del, v katerem je dejal, da bi bilo mlade označiti za desničarje “nepravilna oznaka”, ker naj tega pravzaprav sploh ne bi razumeli.

Prav ta del izjave je sprožil največ očitkov. Kritiki so ga razumeli kot zaničevanje ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe, predvsem tistih, ki so končali poklicne šole. Po njihovem mnenju je Uhan s tem namignil, da ti mladi niti ne razumejo lastnih političnih odločitev oziroma vrednot.

“So torej glupi kot tačka?”

Na omrežju X se je zato hitro pojavil oster odziv. Eden od uporabnikov je zapisal: “Dr. Uhan, ampak tile mladi desničarji, ki so končali v poklicnih šolah in so torej glupi kot tačka in ne vedo kaj volijo – vašo FDV plačo in kadrovsko stanovanje v Ljubljani vam pa lahko financirajo s svojim delom?”

V istem zapisu je dodal, da so za to očitno “dovolj dobri”. Odziv je bil oster, a je zelo jasno pokazal, kako je del javnosti razumel Uhanove besede: kot delitev med akademskim svetom in ljudmi, ki delajo, ustvarjajo in pogosto nimajo občutka, da jih elite spoštujejo.

Pa dajmo že enkrat to greznico od FDV ukinit. Falanga opranoglavcev,ki ima akademske nazive in ki ni ustvarila 0, pridne obrtnike,delavce in kmete naziva z neizobraženimi,ki so dobri le za polnjenje korit iz katerih žrejo,za volit ne. Dekan,veliki mojster lobotomije komunizma‼️ https://t.co/j23dI6KEBB

— Aleš Hojs (@aleshojs) April 20, 2026

Hojs brez zavor nad FDV

Na zapis se je nato odzval še Aleš Hojs. Njegove besede so bile neposredne in ostre. “Pa dajmo že enkrat to greznico od FDV ukinit,” je zapisal na omrežju X.

Akademske kroge je označil za “falango opranoglavcev”, ki imajo akademske nazive, po njegovih besedah pa niso ustvarili ničesar. Nato je stopil v bran “pridnim obrtnikom, delavcem in kmetom”, ki naj bi jih takšni krogi označevali za neizobražene, dobre le za “polnjenje korit” in za volitve. Svoj zapis je sklenil z napadom na dekana, ki ga je označil za “velikega mojstra lobotomije komunizma”.

Poklicne šole v središču spora

V ozadju polemike ni le en televizijski nastop ali en zapis na družbenem omrežju. Gre za občutljivo vprašanje spoštovanja. Poklicno izobraževanje za mnoge mlade ni znak neuspeha, ampak pot do dela, obrti, podjetništva in samostojnosti.

Zato ni presenetljivo, da so Uhanove besede pri delu javnosti sprožile občutek ponižanja. Kritiki opozarjajo, da ni težava v razpravi o radikalizaciji mladih, temveč v tonu, ki naj bi ljudi z nižjo izobrazbo prikazoval kot politično nezrele in nerazgledane.

Ko se razprava spremeni v vprašanje dostojanstva

Hojsov odziv je grob in politično nabit, a burna razprava kaže, da se je odprla širša rana. Mladi iz poklicnih šol, obrtniki, delavci in kmetje so znova pristali v središču ideološkega spopada.

Morda je zato ključno vprašanje preprosto: ali znamo o ljudeh z drugačno izobrazbeno potjo govoriti brez posmeha in nalepk? In ali znamo spoštovati tudi tiste, ki družbe ne razlagajo iz predavalnic, ampak jo vsak dan držijo pokonci s svojim delom?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X