Medtem ko številne slovenske občine dijakom in študentom namenijo le nekaj deset štipendij ali pa jih sploh nimajo v tako široki obliki, Grosuplje letos znova izstopa. Za šolsko in študijsko leto 2026/2027 bo predvidoma podeljenih kar 160 občinskih štipendij. Bi morale tudi druge občine storiti več?
To ni več simbolična pomoč nekaj najboljšim posameznikom, ampak sistem, ki zajame velik del aktivnih in uspešnih mladih iz občine. Za primerjavo: Mestna občina Velenje pa je za isto obdobje razpisala 21 neposrednih občinskih štipendij, čeprav ima poleg tega še posebne sheme za deficitarne poklice in sodelovanje z gospodarstvom. Razlike med občinami so torej lahko ogromne.
Grosuplje štipendije povečuje že leta
In prav tu je verjetno glavni odgovor na vprašanje, zakaj Grosuplju uspe nekaj, česar marsikje drugje ni: štipendije niso občasna akcija, ampak dolgoletna občinska politika.
Denar ali sporočilo mladim?
Pri štipendiji seveda šteje denar. Za dijaka ali študenta lahko pomeni pomoč pri prevozih, knjigah, stanovanju ali drugih stroških. Toda 160 štipendij ima še drugo sporočilo. Občina mladim pove, da njihov trud nekaj velja in da jih želi ohraniti povezane z domačim okoljem. Grosuplje že več let poudarja povezovanje štipendistov z lokalnimi podjetji in ustanovami ter željo, da bi mladi svoje znanje pozneje uporabljali tudi doma. To je precej drugačen pristop od občine, ki mladim pošlje lepo čestitko ob maturi in s tem svoj razvojni program za naslednjo generacijo bolj ali manj zaključi.
Zakaj tega ne naredijo vse občine?
Občine imajo različne proračune, število prebivalcev in prioritete, zato gole številke niso povsem neposredno primerljive. Nekatere podporo mladim izvajajo tudi drugače, na primer prek kadrovskih štipendij, stanovanjskih ukrepov ali financiranja deficitarnih poklicev. Toda številka 160 kljub temu močno izstopa.

1 hour ago
17








English (US)