Greenlander Sherpa: Kabina iz naravnih vlaken v kombinaciji s Sprinterjem

Terenska vozila so pogosto kot pohodniški čevlji z jekleno kapico: robustna, visoka, draga – in pogosto tako filigranska kot sef na kolesih. Greenlander Sherpa se želi prav temu izogniti. Dovolj robusten za težke razmere, a pri zasnovi bolj trajnostno zasnovan kot mnoga klasična vozila 4×4.

To je zanimivo tudi zato, ker se tu zaključi majhen krog: tehnologija naravnih vlaken podjetja Circular Structures, ki je bila že uporabljena pri modelu Dethleffs e.home Eco, predstavlja konstrukcijsko osnovo tudi pri modelu Sherpa. Novost je, da poleg Iveca Daily 4×4 v igro vstopi tudi Mercedes Sprinter.

Doslej je bil model Sherpa povezan predvsem z vozilom Iveco Daily 4×4. To je ustrezalo njegovemu značaju: osnova gospodarskega vozila, občutek okvirja z konstrukcijo lestve, resen terenski videz. V prihodnje pa naj bi bil model Sherpa na voljo tudi na osnovi vozila Mercedes Sprinter 419 CDI 4×4. Pod pokrovom motorja deluje znani dizelski motor z močjo 190 KM. K temu se doda pol-stalni štirikolesni pogon modela Sprinter, ki po potrebi prenaša moč na sprednjo os. Ni to avto za reli na Dakarju. Je pa avtodom, ki si ne pusti takoj pokvariti razpoloženja zaradi blatnih parkirišč, mokrih gozdnih poti ali slabih makadamskih cest.

Medosna razdalja znaša 3.665 milimetrov, največja dovoljena masa pa 4.100 kilogramov. S tem Sprinter-Sherpa ostaja pod mejo 4,25 tone, ki bo v prihodnosti verjetno postala še zanimivejša za avtodome. Glede teže Greenlander navaja približno 3.400 kilogramov za vozilo in kabino. Iz tega izhaja nosilnost okoli 700 kilogramov. Za kompaktno ekspedicijsko vozilo je to solidno, a ne pretirano. Voda, dizel, oprema, orodje, kolesa in potovalna hrana imajo, kot je znano, slabo navado, da se na tehtnici pokažejo zelo natančno.

Zunanje mere znašajo približno 6,5 do 6,6 metra dolžine, 2,2 metra širine in okoli 3,2 metra višine. S tem je Sherpa precej kompaktnejši od mnogih polnoletnih ekspedicijskih tovornjakov, vendar pa očitno ni več kombi, ki se neopazno stisne v vsako vrzel v mestnem središču. Kdor kupi takšno vozilo, ne išče parkirnega mesta pred slaščičarno. Temveč pot za njo. Rezervoar za dizelsko gorivo ima prostornino 93 litrov, rezervoar za AdBlue pa 25 litrov. Tudi to ustreza zahtevam vozila, ki ne želi po vsakem drugem krožnem križišču zaviti k bencinskemu črpalu. Pomembnejša od velikih številk je tukaj tako ali tako kombinacija dosega, oddaljenosti od tal, kakovosti izdelave in nosilnosti.