Govori se, da Golob Janši ne bo predal poslov? V demokraciji oblast ni zasebna last, ampak prevladuje volja ljudstva – zakaj torej upor?

V političnem zakulisju se pred zamenjavo oblasti vse glasneje govori, da odhajajoči premier Robert Golob morda ne bo opravil javne primopredaje poslov z Janezom Janšo. Uradne potrditve za zdaj ni, so pa namigi o tem že zaokrožili po družbenih omrežjih in nekaterih portalih. Med drugim je Moja Dolenjska povzela zapis Karla Erjavca, ki je namignil, da Golob “baje ne bo opravil primopredaje poslov z Janšo”.

Če bi se to res zgodilo, bi šlo za potezo, ki bi presegla običajno politično zamero. Primopredaja poslov namreč ni zasebno srečanje dveh politikov, ki se lahko odločita, ali jima je do rokovanja ali ne. Gre za dejanje institucionalne kulture, spoštovanja države in mirnega prenosa oblasti. V demokraciji oblast ni osebna lastnina predsednika vlade, ampak začasno zaupanje volivcev.

Zato se odpira resno vprašanje: ali je v demokratični državi sploh etično in legitimno, da odhajajoči predsednik vlade ne opravi primopredaje poslov svojemu nasledniku?

Pravno država zaradi tega najbrž ne bi obstala. Vlade se menjajo po ustavi, ministri prevzemajo resorje, uradniki nadaljujejo delo. Toda politika ni sestavljena samo iz paragrafov. Sestavljena je tudi iz običajev, standardov, simbolov in spoštovanja institucij. Če premier ob odhodu zavrne primopredajo, s tem ne kaznuje svojega političnega tekmeca, temveč razvrednoti funkcijo, ki jo je sam opravljal.

Prav zato je vprašanje primopredaje bistveno več kot protokolarna formalnost. Je sporočilo državljanom, da se oblast prenaša mirno, urejeno in odgovorno. Je priznanje, da se volilni oziroma parlamentarni izid spoštuje tudi takrat, ko komu ni všeč. In je minimalni standard politične zrelosti.

Tokrat pa je politično ozračje očitno precej drugačno kot leta 2022, ko sta Janez Janša in Robert Golob po menjavi oblasti opravila primopredajo poslov mirno. Kot kaže Janez Janša s tem ni imel težav, zakaj jih ima Golob? Danes so odnosi med političnima poloma izjemno napeti, Golob pa se od oblasti poslavlja v trenutku, ko za njegovo vlado ostaja dolg seznam očitkov, odprtih vprašanj in nedokončanih obljub. Kritiki se zato že sprašujejo: kaj bi Golob sploh predal?

Luknjo v javnih financah? Neuresničene obljube o popoplavni obnovi? Nezgrajene domove za ljudi, ki po poplavah še vedno čakajo na rešitve? Projekt superračunalnika, ki je bil predstavljen kot velik tehnološki preboj, a naj bi v polni obliki zaživel šele v prihodnjih letih? Ali politično breme afere z nakupom stavbe na Litijski cesti, ki je postala eden najbolj prepoznavnih simbolov spornih poslov tega mandata?

Seznam očitkov je dolg. Javni finance so pod pritiskom, popoplavna obnova je za številne prepočasna, velike napovedi so pogosto ostale pri obljubah, afera Litijska pa še vedno meče senco na delovanje oblasti. V takšnih razmerah bi bila dostojna primopredaja še toliko pomembnejša. Prav takrat, ko je politično težko, se pokaže, ali posameznik razume težo funkcije, ki jo je opravljal.

Če Golob primopredaje res ne bi opravil, bi bila to politično zelo zgovorna gesta. Ne zato, ker bi se država brez ene fotografije in rokovanja sesula. Temveč zato, ker bi takšno ravnanje kazalo, da je osebna zamera postala pomembnejša od institucionalne normalnosti. V demokraciji se oblast menja. Enkrat zmaga eden, drugič drugi. Prav zato so mirni prenosi oblasti eden od temeljev demokratičnega reda. Kdor danes zavrne ta standard, jutri težko pričakuje, da ga bodo drugi spoštovali.

Primopredaja poslov ni poklon Janezu Janši. Je poklon državi. Ni usluga nasledniku. Je dolžnost do državljanov. In ni vprašanje osebne simpatije, temveč vprašanje politične kulture. Zato bo javnost upravičeno pozorno spremljala, ali bo odhajajoči predsednik vlade zmogel storiti to, kar se v zreli demokraciji pričakuje: dostojno predati posle, priznati realnost nove oblasti in pokazati, da funkcija predsednika vlade stoji nad osebnimi zamerami.

Če tega ne bo storil, bo morda res poslal sporočilo Janši, toda še veliko glasnejše sporočilo pa bo poslal svojim državljanom: da so v slovenski politiki tudi osnovni demokratični običaji postali talec osebnih in strankarskih obračunov.

P.O.