Goriški pokrajinski arhiv je spet odprt

Goriški pokrajinski arhiv in njegova knjižnica sta ponovno odprla svoja vrata ljubiteljem krajevne zgodovine, potem ko se je zaključila vrsta obnovitvenih del, ki so se začela 15. septembra lanskega leta. Pokrajinski arhiv in knjižnico upravlja deželni zavod ERPAC, ki se je v sodelovanju z Deželo Furlanijo - Julijsko krajino lotil obnove dela palače Alvarez februarja lanskega leta. Takrat so napovedali, da bo obnova poslopja skupno stala 3,5 milijona evrov, sicer so doslej izpeljali le prvi sklop del, ki je v pokrajinskem arhivu in knjižnici med drugim predvidel namestitev novih napeljav in uredite novega klimatizacijskega sistema. V prihodnjih mesecih bodo izvedli še vrsto del v prvem nadstropju nad arhivom in knjižnico, zaradi katerih bi lahko prišlo do novih začasnih zaprtij.

In kaj sploh hranijo v pokrajinskem arhivu in knjižnici? Kot sta nam pojasnila uslužbenca, s katerima smo se pogovorili včeraj dopoldne, najstarejši dokumenti segajo v 13. stoletje. Poleg najrazličnejših listin so posebno zanimivi fondi raznih goriških plemiških rodbin, od Strassoldov do Coroninijev iz Šempetra in drugih. Za raziskovanje krajevne zgodovine je pomemben tudi arhiv goriške kmetijske družbe, ki je bila ena izmed najpomembnejših tovrstnih ustanov v nekdanji habsburški monarhiji.

Raziskovalci od vsepovsod

Knjižničarja sta nam pojasnila, da pokrajinski arhiv in knjižnico obiskujejo številni raziskovalci goriške zgodovine, nekateri prihajajo tudi iz bolj oddaljenih krajev.

Pred časom so gostili raziskovalko iz Tokia, ki je iskala podatke o prvem društvu za zaščito živali v nekdanji Avstro-ogrski monarhiji, ki ga je v Gorici ustanovil slovenski duhovnik Valentin Stanič leta 1846. Ista raziskovalka je še pred tem v goriškem arhivu iskala podatke o svilogojstvu na Goriškem, saj je svila na Japonskem zelo cenjena tkanina, ki jo uporabljajo za kimone.

V arhivu hranijo tudi številne stare zemljevide, približno 120 zvezkov popisov prebivalstva iz zadnjega obdobja habsburške monarhije vse do leta 1910, gledališke plakate, dokumentacijo različnih društev, registre in obsežno korespondenco.

Med posebnimi zbirkami so tudi odlitki francoskih, avstro-ogrskih in drugih kovancev. V arhivu se nahaja tudi gradivo Goriškega deželnega zbora, grofije in deželnih stanov. Veliko je gradiva tudi o prvi svetovni vojni, in sicer v več jezikih, in o futurizmu, ki je imel med goriškimi likovniki več privržencev.

Konservatorska funkcija

Pokrajinska knjižnica ima konservatorsko funkcijo. Hrani dela v več jezikih, tudi v slovenščini. Še posebno veliko je revij, ki so jih v Gorici tiskali od začetka 18. stoletja do petdesetih let 20. stoletja. Revije, med katerimi je tudi več slovenskih, bo v prihodnje mogoče pregledovati tudi prek spleta, saj jih bodo digitalizirali. Projekt digitalizacije poteka v sodelovanju s posoško državno knjižnico, s katero redno sodelujejo. V pokrajinski knjižnici je več gradiva tudi v furlanskem jeziku, s posebnim poudarkom na njegovi goriški različici, ki je žal vse manj razširjena.

Novi urniki odprtja

Pokrajinska knjižnica v palači Alvarez v Ulici Diaz bo po novem odprta za obiskovalce od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro. Ob ponedeljkih in sredah jo bo mogoče obiskati tudi popoldne, od 14.30 do 17.30. Za informacije sta na voljo telefonska številka 0481-546090 in elektronski naslov biblioteca.erpac@regione.fvg.it.

Pokrajinski zgodovinski arhiv bo dostopen po predhodni rezervaciji od ponedeljka do četrtka med 9. in 13., ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14.30 do 17.30. Zahteve za vpogled v gradivo je treba poslati po elektronski pošti na naslov archivio.erpac@regione.fvg.it, pri čemer je treba navesti vrsto raziskave in svoje kontaktne podatke. Za dodatne informacije je goriški pokrajinski arhiv dosegljiv na telefonski številki 0481-546089.