Gojenje kostanjev dobiva novo priložnost

Starodavna tradicija gojenja kostanjev dobiva v gričevnatem in gozdnatem okolju v občini Podutana pri Špetru v Beneški Sloveniji novo priložnost. Poskusni kostanjevi nasadi, ki tam uspevajo natanko desetletje, postajajo primer dobre prakse, kako je mogoče s premišljenim povezovanjem znanosti, lokalnega okolja in kmetijstva ponovno oživiti nekoč izjemno pomembno kmetijsko panogo.

Deželni odbornik za agroživilske, gozdne in ribolovne vire ter gorska območja Stefano Zannier je ob ogledu nasadov v ponedeljek poudaril, da so lahko novi kostanjevi nasadi vzor drugim podobnim projektom v deželi. Kot je razložil, se je zdaj že uspešna zgodba pričela pred desetimi leti, in sicer z genetsko tipizacijo dreves, s katero so strokovnjaki preverili njihovo avtohtonost in prepoznali posamezne sorte. Sledilo je dolgo in zahtevno delo povezovanja različnih deležnikov na lokalni ravni, ki je vključilo aktiviranje javnih ustanov iz Nadiških in Terskih dolin, gorsko skupnost, kmetovalce in zasebne lastnike zemljišč. Zannier je poudaril, da je pobudo od vsega začetka podpirala tudi Dežela Furlanija - Julijska krajina, tudi s podporo agencije Ersa. Cilj je bil po njegovih besedah od vsega začetka jasen: ponovno vzpostaviti pogoje, v katerih bi lahko kostanjevi nasadi spet obrodili, in hkrati ohraniti izvorne značilnosti teh rastlinskih vrst s pomočjo sodobnih tehničnih rešitev.

Odbornik Zannier je med obiskom uradno odprl gozdno pot, ki vodi do kostanjevih nasadov, in za katero je Dežela FJK namenila 550 tisoč evrov. Kot je bilo poudarjeno na ponedeljkovem dogodku, so kostanjevi nasadi v Podutani primer uspešnega prepletanja dediščine in razvoja. Kostanju pa se počasi vrača odvzeto zgodovinsko vlogo spremljevalca življenja ljudi.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.