»Genocid ni hujši od zločina proti človeštvu ali od vojnih zločinov«

»Kaj je in kaj ni genocid? Četudi to ni bila tema pogovornega večera z zgodovinarjem Marcellom Floresom, ki je bil pred nedavnim na sporedu v tržaškem Novinarskem krožku, je bilo odtenke tega vprašanja na njem večkrat slišati. Snov večera je bila Floresova zadnja knjiga Caos. La giustizia internazionale sotto attacco, ki jo je napisal skupaj s pravnico Emanuelo Fronza.

Predstavitev je obenem odprla sklop srečanj novonastalega društva Circolo della storia, ki namerava pognati korenine na vseh koncih FJK. V imenu društva je uvodoma pozdravil univerzitetni profesor Patrick Karlsen. S Floresom pa se je pogovarjala profesorica zgodovine mednarodnih odnosov na Univerzi v Trstu Giulia Caccamo.

Psihološka moč genocida

Uvodoma je Flores o knjigi dejal, da ga je založba Laterza prosila za kratko in jedrnato knjigo o krizi mednarodnega prava. Sam si je pri tem s soavtorico zadal cilj, da bi razjasnil nekaj nesporazumov v zvezi z mednarodnim pravom. »Pri tem nisva podajala mnenj, temveč sva razlagala pojme,« je pojasnil. Opozoril je, da zločin genocida ni hujši od zločina proti človeštvu ali od vojnih zločinov. Po mednarodnem pravu gre za tri enakovredne vrste zločina.

Zakaj ima torej izraz genocid takšno moč? V odgovoru na to vprašanje se je Flores navezal na oceno pokojnega pravnika Antonia Casseseja, ki je pojmu »genocid« enostavno pripisal veliko večjo psihološko moč. Spomnil je na procese za zločine med vojno v Jugoslaviji in na proteste v Bosni, ko so neke srbske poveljnike obsodili »le« zaradi vojnih zločinov, ne pa genocida. »Mednarodno sodišče jih je obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, po protestih pa bi se zdelo, da so bili oproščeni,« je dejal.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.