Franci Just postal častni član Zveze slovenskih slavističnih društev

Franci Just je postal častni član Zveze slovenskih slavističnih društev. Listino o izvolitvi mu bodo podelili 2. oktobra 2026 v okviru slovenskega slavističnega kongresa. Svojo uvrstitev med častne člane krovne slavistične organizacije razume Just tudi kot priznanje delu Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, je dejal za STA.

“Moram priznati, da sem bil malo presenečen, ko sem slišal za svoje ime v tej vlogi,” je dejal Just in dodal, da imenovanje razume tudi kot priznanje delu Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, katerega predsednik je bil več mandatov in katerega dolgoletni član je. Kot je pojasnil, društvo v zadnjih letih razvija raznoliko dejavnost, ki vključuje založništvo, literarne dogodke, razstavne programe in natečaje, s katerimi deluje tako v lokalnem kot širšem slovenskem prostoru.

V pogovoru za STA je Just povedal, da se v raziskovalnem delu kljub vtisu, da je večina virov že znanih, vedno znova pojavljajo nova gradiva ali nove interpretacije obstoječih virov. Pri tem si pomaga tudi s sodobnimi digitalnimi orodji, ki omogočajo hitrejše in širše iskanje arhivskega gradiva ter primerjav.

Just je izpostavil pomen raziskovanja lokalnega in narodnostno občutljivega prostora ob Muri in v Porabju, kjer se po njegovih besedah prepletajo jezikovne, kulturne in identitetne razsežnosti. Ob tem je govoril o zgodovinskem položaju porabskega jezikovnega prostora, kjer je bilo narečje dolgo časa temelj vsakdanje komunikacije in edina materinščina več generacij.

“V Porabju so govorili svoje narečje in zanje je bilo narečje edina materinščina,” je dejal in s tem opozoril na čas, ko se knjižna slovenščina v teh okoljih še ni uporabljala v taki meri kot danes. Dodal je, da so se razmere po osamosvojitvi Slovenije postopoma spremenile, zlasti z večjo odprtostjo do narečij in njihovim vključevanjem v javno in kulturno rabo.

Opozoril je tudi na aktualne demografske trende, ki vplivajo na rabo jezika v Porabju. “Starejše generacije odhajajo, s tem se zmanjšuje tudi uporaba porabskega narečja,” je dejal in dodal, da brez medgeneracijskega prenosa prihaja do postopnega upadanja njegove rabe.

Ob tem je izpostavil pomen literarnega natečaja za porabske ustvarjalce, saj je med drugim tudi pobudnik literarnega natečaja za porabske ustvarjalce, ki ga je društvo zasnovalo z namenom spodbujanja pisanja v slovenskem jeziku in narečju. “Mladi želijo pisati v slovenskem jeziku v osnovni šoli, morda potrebujejo nekoliko več mentorske spodbude in podpore,” je povedal in dodal, da natečaj že ustvarja stalnejši krog mladih avtorjev iz Porabja.

Just je v pogovoru za STA poudaril tudi širši pomen raziskovanja panonskega literarnega prostora, ki ga po njegovem zaznamujejo posebna kulturna in jezikovna podstat ter specifična zgodovinska izkušnja. Kot je dejal, se v teh delih pogosto prepletajo različne miselne in estetske smeri, od zgodovinskih do identitetnih tem.

V zvezi z lastnim raziskovalnim delom je izpostavil, da ga pogosto zaznamuje kombinacija sistematičnega raziskovanja in naključnih odkritij. “Včasih se mogoče res zdi, da ni več mogoče ničesar novega odkriti, ampak vendarle se vedno znova najde kakšno gradivo,” je dejal in dodal, da so mu pri tem v zadnjih letih v veliko pomoč tudi sodobne digitalne tehnologije.

Franci Just, ki živi v Murski Soboti, je po študiju slovenskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti z literarno teorijo diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po vrnitvi v Pomurje je deloval kot profesor slovenskega jezika in književnosti na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti, hkrati pa se je posvetil uredniškemu in publicističnemu delu. V svoji karieri je uredil več kot 50 monografskih in periodičnih publikacij.