
V uredništvo smo prejeli pismo študentke Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki opozarja na dogajanje, ki ga opisuje kot sistematično politično indoktrinacijo. “Menim, da bi bilo nujno raziskati in javno osvetliti dogajanje na naši fakulteti, kjer se po mojem mnenju izvaja sistematična politična indoktrinacija študentov,” se začenja njeno sporočilo.
“Kot osebi, ki se ne strinja s prevladujočo levo ideologijo, mi je v takšnem okolju iz dneva v dan bolj neprijetno. Čeprav se na fakulteti nenehno poudarja svoboda izražanja, sem ob poskusih izražanja drugačnega mnenja takoj utišana in obsojana. Iskreno me je strah javno povedati, kaj mislim, saj obstaja upravičen strah, da bi me profesorji zaradi tega slabše ocenjevali,” piše.
Študentka nadalje opozarja, da so prostori fakultete pred vsakim referendumom polepljeni s plakati, ki študentom odkrito sugerirajo, kako naj glasujejo. Poleg tega se na fakulteti redno odvijajo politično enostranska predavanja, predstavljena pod pretvezo nevtralnih okroglih miz – primer takšne “okrogle mize” se bo odvijal v torek, 24. novembra 2026. Gostje so vidna imena levičarskih agitatorjev kot so vidni predstavnik nevladne organizacije Glas Ljudstva Dušan Keber, ekonomist Bogomir Kovač, vneta feministka Vesna Leskošek, predstavnica akademske elite, ki podcenjuje glas praktikov Danijela Makovec Radovan in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek.
Na fakulteti se redno odvijajo politično enostranska predavanja, predstavljena pod pretvezo nevtralnih okroglih miz – primer takšne »okrogle mize« se je po njenih navedbah odvijal ta teden, v torek, 24. novembra 2026.Tudi sindikati, ki bi se morali boriti za pravice delavcev in “malih ljudi”, delujejo kot podaljšana roka levice in v zadnjih tednih intenzivno agitirajo proti razvojnemu oziroma interventnemu zakonu, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Kampanja poteka prek javnih nastopov, letakov, stojišč in nagovarjanja članstva ter širše javnosti, pri čemer se zakon predstavlja kot grožnja pravicam, medtem ko se zanemarjajo argumenti v njegovo podporo.
Zgovoren je tudi primer zbiranja podpisov proti interventnemu zakonu, ko je bila stojnica postavljena neposredno pri vhodu v fakulteto. Študente so že ob vstopu nagovarjali, da morajo podpisati, “če si želijo demokracije”. Ko sta s kolegico podpis zavrnili in pojasnili, da se ne strinjata z njihovimi pogledi, so ju označili za fašistki. Študentka zaključuje: “Prepričana sem, da se mora kakršnakoli politična agitacija končati pred pragom izobraževalnih ustanov.”
Dolgoletna opozorila profesorja Boštjana M. Turka
Sicer pa o politični agitaciji in enostranskosti na Filozofski fakulteti ter v širšem univerzitetnem prostoru že dolgo opozarja tudi prof. dr. Boštjan M. Turk, redni profesor na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete UL. Turk je večkrat poudarjal, da mora biti univerza politično nevtralna, za naš medij je večkrat govoril o pritiskih, enostranskosti in politični instrumentalizaciji v akademskem okolju, vključno z razmerami na Filozofski fakulteti in podobnih ustanovah. Opozarjal je na zabrisane meje med znanostjo in propagando ter na primerih iz akademskega sveta pokazal, kako se lahko drugače misleči soočajo s težavami.
Boštjan M. Turk (Foto: Polona Avanzo)
4 hours ago
29












English (US)