Festival sodobnega plesa ni namenjen le praznovanju plesne umetnosti, temveč je hkrati tudi priložnost za razpravo o trenutnem položaju sodobnega plesa v družbi!

3 hours ago 22

Festival sodobnega plesa ni namenjen le praznovanju plesne umetnosti, temveč je hkrati tudi priložnost za razpravo o trenutnem položaju sodobnega plesa v družbi ter o strukturnih problemih socialnega statusa ustvarjalcev pri nas in po svetu ter iskanja izboljšav le-tega. Prav zato je bil včerajšnji dan v veliki meri posvečen stanovski razpravi o poklicnih vidikih staranja plesnih ustvarjalcev. Posebnost plesnega poklica je namreč tudi v tem, da se za plesalce kariera zaključi že zelo zgodaj v primerjavi z drugimi (tudi z drugimi kreativnimi!) poklici.

Kot sogovorniki so se pogovora udeležili Sabrina Železnik kot izvršna vodja Društva za sodobni ples Slovenije, Miha Blažič N’toko in Eva Matjaž kot predstavnika Sindikata za ustvarjalnost in kulturo ZASUK, iz Sindikata kulture in narave Slovenije – Glosa se nam je pridružil Gregor Guštin, solist v baletnem zboru SNG Opera in balet Ljubljana, kot v.d. direktorja Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti se je pogovora udeležil kulturni politik, kritik in publicist Simon Kardum, pridružila pa se nam je tudi Andreja Bukovec, direktorica enote Murska Sobota Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Goran Turnšek, na Nizozemskem delujoči fotograf in nekdanji plesalec, je predstavil model organizacije Omscholing Dansers Nederland kot primer dobre prakse reševanja kariernega prehoda plesalcev v druge poklice.

Pogovor se je nadaljeval z drugim delom, v katerem sta Mateja Bučar in Mateja Rebolj, prejemnici Prešernove nagrade in Nagrade za življenjsko delo Društva za sodobni ples Slovenije, spregovorili o lastnih vidikih in izkušnjah na prej obravnavano temo. Pogovor z dvema vidnejšima ustvarjalkama na področju sodobnega plesa, ki sta pomembno sooblikovali razvoj plesne umetnosti zadnjih desetletij, je osvetlil mejnike v njuni karieri ter dal prostor njunemu pogledu na trenutno stanje in nadaljnji razvoj sodobnoplesne umetnosti.

V Galeriji Murska Sobota je nato sledila otvoritev razstave prej omenjenega plesalca in fotografa Gorana Turnška z naslovom Tranzicija v gibu – plesalci v novih poklicih. Fotografska razstava odpira vpogled v občutljivo obdobje v življenju plesalcev sodobnega plesa — trenutek, ko po zaključku aktivne plesne kariere vstopijo v nove poklicne in življenjske vloge. Turnšek tematike ne opazuje zgolj od zunaj. Kot nekdanji profesionalni plesalec sodobnega plesa proces prehoda pozna iz lastne izkušnje. S tem edinstvenim razumevanjem materije vstopa v intimne prostore svojih kolegov in skozi objektiv lovi njihovo novo realnost. Naslov razstave nosi dvojni pomen. Dobesedno označuje fizični premik in spremembo, ki jo telo doživlja pri prehodu iz ene oblike delovanja v drugo. Metaforično pa govori o neprekinjenem življenjskem toku: upokojitev v svetu plesa ne pomeni obmirovanja, temveč le preusmeritev ustvarjalne in življenjske energije na ‘drugi oder’. Razstava bo v Galeriji Murska Sobota na ogled še do oktobra letošnjega leta.

Otvoritev razstave je sklenila plesna stvaritev Vulneri v koreografiji in izvedbi Anamarie Klajnšček s soplesalcema Kristýno Peldovo in Benom Novakom. Na s svetlobo omejenem le kvadratni meter velikem prostoru so se telesa treh plesalcev tesno prepletala in tako tematizirala načine sobivanja. Živeti v družbi pomeni deliti si prostor z drugimi, svoboda ni področje samovoljnosti in neskončnega horizonta, pač pa je zamejena z drugim, ki naseljuje isti zamejeni prostor. Medtem svetovna populacija raste, kar kliče k vprašanjem, kot so: kje natanko svoboda (prostor) enega sreča svobodo (prostor) drugega? Kako velik je prostor, v katerega se lahko subjekt naseli, ga zavzame, se v njem odloča, razmišlja, obstaja? Človeška težnja po širjenju v okolico – po zasedanju, osvajanju in potiskanju meja lastne svobode – se pogosto prikriva kot preživetveni nagon. A za tem gonom se nemalokrat skriva iluzija, da svoboda obstaja samo tam, kjer imamo prostor popolnoma pod nadzorom. Vulneri zato ni zgolj opazovanje fizične prenatrpanosti, temveč simptom ideološke paradigme: predpostavke, da presežek drugih samodejno pomeni primanjkljaj svobode. Predstava tako razkriva krhko arhitekturo človeške soodvisnosti.

Večer se je zaključil s projekcijo dokumentarnega filma Share videasta, oblikovalca svetlobe, fotografa in performerja Boruta Bučinela. Film je pravzaprav zapis izkušenj ustvarjanja in deljenja skozi polje umetnosti. Je mednarodni družbeno-kulturni projekt, ki kreativno združi Evropo, Palestino ter Afriko in temelji na moči ustvarjalnosti kot gonilu povezovanja, solidarnosti in družbene spremembe. Spremlja nastanek dvanajstih projektov, ki delujejo kot most med različnimi praksami: od sodobne performativne prakse do športa, agrokulture in ekoturizma. V središče postavlja moč umetnosti kot orodja kulturne konverzacije, povezovanja in izmenjave znanja. Dokumentarni film ni le nema priča, temveč živa pripoved o kreativni moči, ki skozi dejaven glas vzpostavi prostor dialoga in medkulturnega sodelovanja, ki je pogosto ranljiv, a se opira na moč soustvarjanja in človeške bližine. Film, ki nagovarja moč umetniškega izražanja in kliče po refleksiji, utira pot bolj vključujočemu, povezovalnemu in ustvarjalnemu svetu.

Danes si bo festivalsko občinstvo lahko pred soboškim Gradom ogledalo izbrane plesne miniature mladih perspektivnih ustvarjalcev in ustvarjalk iz Španije, Francije in Italije, ki so bili izbrani na javnem pozivu Open City (Odprto mesto), zvečer pa v Gledališču Park plesni stand-up Mokra oprema slovenskega performeja Jana Rozmana. (poročilo z včerajšnjega plesnega dogajanja na festivalu Front@ in vabilo, da si pridete pogleda kakšno predstavo tudi danes.)

Read Entire Article