Fajonova in Boštjančič na obisk Kitajskim komunistom: se Sloveniji obeta nova izdaja panda obveznic?

Potem ko smo se v štirih letih naposlušali superlativov, kako izredno uspešno je slovensko gospodarstvo in kako nam praktično vsi zavidajo, so poteze poslanca Svobode Klemna Boštjančiča po volitvah, ki je v času Golobove vlade opravljal funkcijo finančnega ministra, dale vedeti, da je stanje zaskrbljujoče. Če je mogoče verjeti informacijam enega od virov, je povsem mogoče, da se nam obeta nadaljevanje zadolževanja z izdajo novih panda obveznic.

Kot nam je sporočil eden od virov, naj bi Tanja Fajon, vidna članica SD, ki trenutno kot zunanja ministrica opravlja tekoče posle, v začetku maja načrtovala dvotedenski obisk Tibeta. Menda naj bi šlo za zasebni obisk. Sredi prihodnjega meseca pa naj bi pot v Peking načrtoval tudi Klemen Boštjančič. “Ni še potrjeno. Včeraj se je srečal s kitajsko ambasadorko v Ljubljani,” še vztraja vir.

Fiskalni svet je v tem tednu jasno opozoril, da javne finance brez ukrepov niso več vzdržne. Celo sam Boštjančič je pred tem, potem ko je Golobova vlada dve leti in pol neustavljivo povečevala javno porabo navkljub jasnim in ponavljajočim se opozorilom Fiskalnega sveta, vsem proračunskim porabnikom in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naložil, naj do 20. aprila predložijo konkretne predloge rezov. Ob tem se človeku, tudi v luči prej navedenih informacij vira, zlahka porodi vprašanje, ali je na vidiku vnovično zadolževanje z izdajo novih panda obveznic.

Prejšnji mesec smo izdali za štiri milijarde juanov obveznic

Ideja o izdaji panda obveznic pa ne čudi toliko glede na to, da je Slovenija nedolgo nazaj, konkretno 30. marca, na kitajskem medbančnem obvezniškem trgu izdala obveznice, denominirane v juanih. Velikost izdaje je po navedbah STA znašala štiri milijarde juanov oziroma okoli 500 milijonov evrov. “Slovenija s to izdajo utrjuje svojo pozicijo naprednega in inovativnega izdajatelja na azijskih kapitalskih trgih ter dokazuje proaktiven pristop k diverzifikaciji virov financiranja,” so v zvezi s tem navajali na finančnem ministrstvu. Pred tem je Boštjančič v Pekingu izpostavljal pozitivne plati zadolžitve na kitajskem trgu. Kot je navajal, “želi Slovenija uravnotežiti geoekonomska tveganja, ki na eni strani nastajajo zaradi ameriške uvedbe tarif na kitajske izdelke in na drugi strani zaradi ostrejšega nadzora Kitajske pri izvozu kritičnih surovin.”

Foto: Pixabay

Čeprav so se pred nami na tak način zadolžile tudi nekatere druge države, kot so denimo Madžarska, Egipt in Filipini, pa ta način zadolževanja ni ravno preveč popularen, saj panda obveznice v strokovni javnosti veljajo za nekakšno politično uverturo oziroma približevanje Kitajski, s katero pa smo kot članica zahodnega bloka zapleteni v strateško tekmo. Tovrstno zadolževanje sicer prinaša tudi svoja tveganja. Nedvomno lahko tukaj izpostavimo valutno tveganje, ki spremlja vsako zadolžitev v tuji valuti, pa tudi v strokovni literaturi dokumentiran fenomen kitajske diplomacije dolžniške pasti.

Če bo do novega zadolževanja z izdajo novih panda obveznic prišlo, bo pokazal čas, dejstvo pa je, da je stanje resno in da bodo potrebni ukrepi, ki bodo šli v smer stabilizacije javnih financ.

S. K.