V svoj »zagovor« naj povem, da sem v pismu previdno izbirala besede pri podajanju svarilnega mnenja o MD, čigar največja pomanjkljivost ni v tem, kot sem poudarila, da je »brezčuten, neoliberalni bankir«, temveč v tem, da se »reševanja« meta-krize sodobnega sveta loteva z neoliberalnimi metodami, ki so v preteklih 45 letih povzročile neizmerno škodo za blaginjo ljudi in opustošenje planeta. Tisto, kar nam MD servira kot »radikalno spremembo«, ni nič drugega kot (nova) neoliberalna revolucija, s katero se je Ronald Reagan zavihtel na oblast davnega leta 1980. Ekonomist Martin Anderson, ki je bil eden najožjih Reaganovih svetovalcev, v knjigi Revolution: The Reagan Legacy (1988) piše, da je Reagan določil dve glavni prioriteti, in sicer prva je bila obnova ameriške vojaške moči, druga pa obnova ameriškega gospodarstva. Vsa druga vprašanja, naj so bila še tako pomembna, so bila drugotnega pomena.
Povsem se strinjam z AC, da je, če želimo krepiti EU odpornost na meta-krizo, upravljanje EU nujno treba spremeniti. Vendar pa MD ne sodi med voditelje, ki razumejo pomen upravljanja s sistemskimi spremembami (meta-upravljanje). Nekoč sem prebrala, da je MD bil uspešen pri reševanju evra, ker je bil globoko prepričan, da je reševanje evra »za vsako ceno« (moralno) pravilno in ker je bil propad evra zanj nezamisljiv. To, da nekdo ni zmožen ali pa ni pripravljen misliti o rešitvah, ki se nahajajo onkraj lastnega mentalnega sveta, kaže na to, da je ta človek podlegel enemu najbolj banalnih psihosocialnih mehanizmov, ki naseljujejo človeško psiho, to je »nemišljenju«.
Meta-upravljanje pa, ravno nasprotno, od upravljavcev zahteva, da imajo razvito močno metakognicijo, to je sposobnost razmišljanja o svojih miselnih procesih in kritične presoje le-teh. Zlasti pa je treba ohraniti odprtost do in se učiti novih stvari, se znati odučiti (unlearn) zastarelega znanja in se ponovno naučiti (relearn) posodobljene različice znanja. Žal, a evropski politični_e voditelji in voditeljice in uveljavljeni_e ekonomisti in ekonomistke ne kažejo niti najmanj posluha za to, da bi pri soočanju s krizami in pri izgradnji odpornosti nanje morali začeti misliti na radikalno drugačen način. Namesto tega se še naprej slepijo, da bodo stari »recepti«, ki so delovali v preteklosti, delovali tudi v popolnoma spremenjenih razmerah. Stari odrešitelji (bankirji, ekonomisti, menedžerji, politiki) pa naj nas samo usmerjajo, kako je treba njihove recepte aplicirati v praksi, ne glede na to da je naša (biofizična) realnost povsem drugačna.
Zlasti ko govorimo o planetarnih procesih, ki uravnavajo stabilnost in odpornost Zemljinega sistema (podnebne spremembe, biogeokemijski tokovi, integriteta biosfere …), zadnja študija Stockholmskega centra za odpornost potrjuje, da so meje, ki še zagotavljajo varen prostor za delovanje človeštva, porušene. Kot je dejal eden od avtorjev študije dr. Johan Rockström: »Zadnja posodobitev planetarnih mej jasno prikazuje bolnika, ki se slabo počuti, saj se pritisk na planet povečuje, vitalne meje pa so porušene. Ne vemo, kako dolgo še lahko prestopamo te ključne meje, preden kombinirani pritiski povzročijo nepovratne spremembe in škodo.« Več o študiji si lahko preberete na spletni strani https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.adh2458
Dopuščam možnost, da je cilj Draghijeve strategije preobraziti Evropo v geo-politični prostor, v kateri bomo vsi živeli dobro ob tem, da bomo našo proizvodnjo in potrošnjo spravili v okvir biofizičnih mej planeta. Če bo temu tako, bom z največjim veseljem omilila svojo oceno do MD, pa tudi do njegovih slovenskih zagovornikov.
Dr. Jasminka Dedić, Ljubljana
