Prijava
Vsi si želimo, da bi bilo na vrtu čim manj škodljivcev. Žal pa številni menijo, da je edina rešitev uporaba sredstev za varstvo rastlin. Pri tem prevladuje mnenje, da ekološki, biološki … pripravki ne škodijo, a ni povsem tako.
Lahko naravni, ekološki pripravki tudi škodijo naravi?
Da! Naravni ekološki pripravki so lahko za naravo prav tako škodljivi kot kemični. Obstaja pa ena velika razlika. Kemična sredstva za varstvo rastlin so narejena iz različnih kemičnih snovi, pri katerih je običajno le majhen delež aktivne snovi. Vse ostalo so veziva, stabilizatorji, da sredstva delujejo tako, kot si želimo. Kemični pripravki so stabilnejši, delujejo dalj časa, posebej tisti, ki jim rečemo sistemični. Ti prodrejo v notranjost rastline in se porazdelijo po njej, zato se razgrajujejo dalj časa. Tudi te pripravke sonce, temperatura in rastlina sčasoma razgradi, a so pogosto tudi razgrajeni produkti še vedno nevarni za naravo in tudi nas.
Prav tako se večina ne zaveda, da ta sredstva za naše zdravje niso nevarna samo, če jih zaužijemo, pogosto jih več dobimo preko kože (rokavice pri uporabi) ali preko dihal, ko jih mešamo in uporabljamo, zato je potrebna maska na ustih in nosu. Prav tako je nujno, da si po tretiranju oblačila slečemo in jih damo v pranje ter jih ne nosimo ponovno. Koža je naš največji organ in preko nje sprejemamo številne nezaželene snovi, ob tretiranju recimo gostih, visokih nasadov, tudi sredstva za varstvo rastlin.
Ekološki pripravki so naravnega izvora, zato sta v ekološki pridelavi dovoljena tudi baker in žveplo ter njuni pripravki. Najpogosteje so to izvlečki različnih rastlin (dalmatinski bolhač, česen, timijan, soja …), lahko so posebne gline (diatomejska glina …), lahko so to celo živa bitja, kot so koristne (entomopatogene) glivice, bakterije, ogorčice itn., najdemo pa še kaj drugega, kar rastline okrepi, deluje odvračalno ali varovalno za naše rastline in je naravnega izvora. Vsi ti pripravki so seveda varni za uporabnika in naravo. Vendar je potrebno opozoriti, da delujejo običajno zelo na široko in niso specifični za posamezne škodljive žuželke. Če so v trenutku tretiranja prisotne na rastlinah koristne žuželke, kot so čebele, so zanje prav tako nevarni. Druga njihova slabost pa je, da na soncu njihovo delovanje zelo hitro poneha, včasih jih že v uri ali dveh sončni žarki razgradijo.
Razgrajeni produkti so pa so za naravo neškodljivi. To je njihova največja prednost. Zato jih moramo uporabiti po sončnem zahodu, še bolje tik pred temo ali celo ponoči, pri čemer pa mora poleti temperatura pasti pod 30 °C, spomladi pa mora biti nad 10 °C. Vedno je potrebno paziti, da pod sadnim drevjem ali trto ni cvetočih rastlin oziroma jih je potrebno pokositi, kadar uporabljamo naravne insekticide, kot so izvlečki rabarbare, vratiča ali pelinov čaj. Na to številni pozabljajo. Prav tako naravnih, predvsem močnih fungicidov, kot so žajbljev čaj, pripravek iz sode bikarbone in še številni drugi, ne smemo uporabljati prepogosto. Vedno se nekaj pripravka scedi tudi na tla, tam pa škodi številnim koristnim mikroorganizmom, ki v tleh pomagajo našim rastlinam.
Posebnosti biotičnih pripravkov
Biotični pripravki so še dodatno nekaj posebnega. To so pripravki, kjer z namenom varstva rastlin uporabimo žive organizme. Lahko so koristne žuželke, ki se kupijo tudi kot komercialni pripravki. Te so trenutno za vrtičkarje nekoliko težje dostopne. Prav vsak pa lahko kupi nekatere koristne bakterije in glivice, saj se prodajajo kot komercialni pripravki v vseh bolje založenih trgovinah s sredstvi za varstvo rastlin. Imajo komercialna imena in pogosto niti ne vemo, da gre za glivice ali bakterije. Prav tako pa se pri nas že dobijo tudi entomopatogene (koristne) ogorčice, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin pred škodljivimi muhami, resarji, strunami, bramorji, brazdastim trsnim rilčkarjem in še čim. V tujini je njihova uporaba še širša.
Kratek opis
Tem živim organizmom moramo zagotoviti ustrezne pogoje, da opravijo svoje delo.
Pripravki, ki vsebujejo koristne glivice ali bakterije, delujejo skoraj vedno preventivno. To pomeni, da jih moramo uporabiti takoj, ko opazimo prve znake bolezni. Danes lahko v trgovinah za namene varstva vrtnin kupite glivice, ki preprečujejo razvoj pepelastih plesni, cvetne monilje, črne listne pegavosti in sive plesni, prav tako pa imamo na voljo biotični pripravek, ki uničuje ali vsaj zmanjšuje število strun v zemlji. Dobro deluje tudi proti bramorjem. Te pripravke vedno uporabljamo pri zmernih temperaturah, zaželena je visoka zračna vlaga, da dobro delujejo. Ne sme pa biti prehladno ali prevroče, najbolje je izbrati dan po dežju. Posebej pozorni bodite pri glivici, ki jo uporabljamo za boj proti strunam, saj mora biti za njeno uporaba zemlja mokra. Še enkrat poudarjam, uporabljamo jih dolgo po sončnem zahodu. Zelo smiselno je, da tretiranje ponovimo po 7 dnevih.
Glivice, ki jih danes lahko kupimo in jih uporabljamo za varstvo rastlin, so pri nas prisotne tudi v naravi, a jih je premalo. Te glivice so: Clonostachys rosea, tudi Gliocladium catenulatum (Prestop), ki se uporablja za preprečevanje padavice sadik oziroma nekaterih gliv, ki jo povzročajo. Prav tako se lahko v svetu v ta namen kupijo glivice iz skupine Trichoderma (Xilon), ki je pri nas dovoljena samo za pridelovanje koruze, soje in sončnic. Pri nas je sicer že bil pripravek, ki smo ga lahko uporabljali za pridelovanje sadik zelenjadnic. Že kar nekaj let je pri nas v prodaji gliva Ampelomyces quisqualis (AQ-10), ki uspešno zavira razvoj pepelaste plesni. Prav tako je rešitev za številne težave s škodljivci v zemlji, kot so strune, ličinke majskega hrošča pa celo nadzemni listni škodljivci, kot so resarji, pršice in rastlinjakov ščitkar, to je Beauveria bassiana (Naturalis). Vse te glive so dostopne prav vsakemu. A jih z nepravilno uporabo lahko uničimo, še preden začnejo opravljati svoje koristno delo.
Potem pa imamo v trgovinah na voljo še celo vrsto koristnih bakterij, naj omenim samo dve, ki lahko veliko pomagata pri delu na vrtu. Obe sta iz rodu Bacillus, prva je B. amyloliquefaciens (RastiP, Serenade, Amyllo), ki dobro deluje na sive in bele plesni, tudi na nekatere črne pegavosti, dobi pa se tudi v zelo majhnih količinah, za deset litrov vode. Pomembna je pri pridelavi sadik pa tudi česna in čebule, ki v zadnjih letih rada gnijeta. Druga pa je B. thurigensis (Lepinox, Agree), za katero ste verjetno že slišali, saj je odlična za zatiranje vseh vrst gosenic, najbolj prav vam bo verjetno prišla pri pridelavi kapusnic, saj deluje tudi na gosenice kapusovega molja, pa v jeseni, ko plodovke rada napade koruzna vešča oz. njene gosenice.
Vse te pripravke uporabljamo z večjo količino vode in predvsem, ko neha biti vroče oz. spomladi; na prostem šele, ko se ogreje vsaj nad 10 oC. Prav tako je zaželena vlaga, torej namakanje po uporabi.
Entomopatogene ogorčice so prav poseben tip živih bitij. Imajo pa podobne zahteve. Zemlja mora biti mokra, ko jih nanašamo. Prav tako ne sme biti prevroče ali prehladno. Nujno je tudi, da jih nanesemo zvečer tik pred temo. Tretiranje običajno ponovimo po treh do štirih tednih. Še ena posebnost uporabe entomopatogenih ogorčic je, da jih ne boste mogli kupiti v trgovinah, čeprav v nekaterih zbirajo naročila zanje. Najbolje je na spletu poiskati ustrezno telefonsko številko, jih naročiti in čim prej tudi uporabiti.
Danes še ne moremo kupiti koristnih žuželk, lahko pa jih privabimo na vrt iz narave.
Kako jih privabimo? Prvi pogoj je, da zdaj, ko je veliko rastlin ušivih, ne pobijemo prav vseh uši z insekticidi. Na kakšni rastlini jih poskusite odstraniti ročno, tako da jih z rokavico preprosto stisnete. Z vrtnic jih na primer lahko odstranite s curki vode. Koristne žuželke pridejo na vrt samo, če so na njem tudi njihovi gostitelji oz. njihova hrana. Če pa spomladi z insekticidi uničimo vse uši, bo trajalo kar dolgo, da se bodo pojavile tudi koristne žuželke. Torej naj spomladi na vrtu ostane vedno nekje v kotu tudi nekaj ušivih rastlin, kakšen grm, morda koprive, poleti kamilice …; uši so zelo različne in specifične, s kamilice ali koprive se na primer ne bodo naselile na vrtninah. Bodo pa vaba za vse koristne žuželke.
Večina koristnih žuželk se prehranjuje z medičino in cvetnim prahom, z žuželkami pa le njihove ličinke. Nekatere pa zaležejo jajčeca v škodljivce. Torej naj bo na zelenjavnem vrtu pa tudi ob rastlinjaku, visoki gredi in sadnem drevju čim več dišečih in cvetočih rastlin. Dišanje številnih zelišč bo hkrati škodljivce tudi zmedlo, jim preprečilo, da najdejo svoje gostiteljske rastline ali pa odvrnilo od namere, da zaležejo jajčeca. Okoli drevja ne kosite, puščajte tam vse, kar cveti. Ali pa cvetoče rastline celo posejte.
Vrt naj bo cvetoč in dišeč
Zelene barve večina teh žuželk sploh ne zazna. Na vrtu naj bo čim več rumenih, oranžnih in rdečih barv, seveda pa pride prav vsako zelišče in cvetlica.
Na prvem mestu so zagotovo ognjič, žametnica in kapucinka. A poleg njih so izredno privlačne in koristne tudi številne kobulnice. Tudi korenček, če kakšen zacveti, naj kar ostane na vrtu. Poleg njega pa hitro in dolgo cveti komarček in sladki komarček, tudi koper, kumina in janež opravljajo svojo koristno vlogo.
Med zelišči je seveda na prvem mestu bazilika, danes dobite sadike številnih, nekoliko različno dišečih bazilik. Vse so koristne, na hladno in vlažno vreme pa je najbolj odporna grmičasta bazilika. To je tista, ki jo najpogosteje sadimo v okrasna korita kot strukturno rastlino. Pa še čebelarji vam bodo hvaležni, saj so čebele, ki se pasejo na cvetoči baziliki, bolj zdrave.
Poleg bazilike naj omenim kamilico. Ta zelo uspešno odganja škodljivce stran od kapusnic, zelja, cvetače …, njenega vonja ne marajo metulji, zato je gosenic na njih zelo malo. Prav tako se počasneje razmnožuje zoprni bolhač. Sicer so res rade na njih tudi uši, a ni razloga za paniko. Gre za kamilično uš, ki ne gre na druge vrtnine. Ker pa je prisotna, bodo za njo na vrt prišle tudi pikapolonice, saj jih vedno najdemo na kamilicah. Njihove ličinke bodo potem pospravile škodljivce tudi na drugih vrtnih rastlinah.
Koristna so prav vsa zelišča, zato naj jih bo na vrtu in ob njem čim več.
Za konec pa naj vas opozorim, da poleg hrane vsa živa bitja, tudi koristne žuželke, potrebujejo vodo. Ptičje kopeli z vodo naj bodo prisotne tudi na zelenjavnem vrtu. Poleg ptičev bodo tam vodo našle tudi žuželke. Postavitev zdaj tako popularnih hotelov za koristne žuželke je tudi smiselna, a morajo biti postavljeni v senci in v zavetju, ne kar tako, na prostem, izpostavljeni vetru, soncu in dežju. Lahko jih varuje vrtna ograja, živa meja ali kakšno drevo. Preprosto lahko nekam postavite kup opek z luknjami, stare štore, naluknjate s svedri. Prav tako lahko nekje v kotu pustite kupe vej, listja in slame. Ravno prejšnji teden mi je kolegica povedala, koliko pikapolonic je prezimovalo v takem kupu pri njej. Narava dobro skrbi za svoje otroke, tudi za naše vrtnine. Le pomagati ji moramo sami. Upamo, da se bo zdaj le začelo nekoliko toplejše vreme, ker pa so rastline zaradi mraza trenutno nekoliko oslabljene, bodite nanje bolj pozorni. Naravni pripravki delujejo samo na začetku težav.
Preberite tudi: Polži na vrtu: Kako se znebiti polžev in zaščititi pridelke
