Armand Duplantis je najprepoznavnejše ime atletike v zadnjih štirih letih. Štiriindvajsetletni Šved po materi in Američan po očetu je prejšnji teden že osmič izboljšal svetovni rekord v skoku ob palici, najbolj tehnični in najbolj nevarni disciplini kraljice športov. Zadnji podvig je dosegel na prvem letošnjem mitingu diamantne lige v Xiamenu na Kitajskem. Kar pet od osmih rekordov je izboljšal v dvorani, ki ji namenja toliko pozornosti kot tekmam na prostem.
Po koncu športne poti Usaina Bolta leta 2017 v Londonu se je svetovna atletika znašla v manjši krizi, saj ni imela tako prepoznavnega obraza, kot je bil Jamajčan. Atletiki se je dogajala podobna usoda kot ženskemu tenisu, ki po koncu kariere Serene Williams nima predstavnice, ki bi ji bila par tako na igrišču kot zunaj igrišč. V Armandu Duplantisu je svetovna atletika, ki jo od leta 2015 vodi Sebastian Coe, našla športnika, ki je vzornik številnim otrokom po vsem svetu.
Prvi intervju v švedščini po zlatu v Tokiu
Skok ob palici je bil atletskemu junaku položen v zibko. Ne le zato, ker je bil njegov oče Greg odličen skakalec ob palici, ki je preskočil 580 cm (slovenski rekord Roberta Rennerja znaša 570 cm). Že pri treh letih je v Lafayetti v ameriški zvezni državi Louisiana, kjer je odraščal, prvič prijel za palico. »Večina otrok je imela v bližnji okolici koš ali igrišče, jaz pa sem imel nekakšno igrišče za skok ob palici,« se svojih začetkov spominja Armand Duplantis. Športne gene je imela tudi njegova mati Helena, nekdanja sedmerobojka in odbojkarica. Zato ne preseneča, da so bili vsi štirje otroci uspešni športniki. Najstarejši Andreas je v skoku ob palici zastopal Švedsko v letih 2009 in 2012 na svetovnih prvenstvih v mlajših kategorijah, drugi najstarejši Antoine je skok ob palici zamenjal z bejzbolom, s katerim je imel uspešno študentsko kariero, športnica pa je bila tudi najmlajša članica družine Johanna.
Med izobraževanjem v ZDA se je Armand za ves čas učil švedščino kot drugi jezik. Svoj prvi intervju v maternem jeziku je dal švedskim medijem po osvojeni zlati olimpijski kolajni leta 2021. V otroštvu je družina Duplantis poletja preživljala na Švedskem, kar Armanda ni ustavilo pri tekmovanjih. Ko se je prepričal, kako zelo je atletika popularna na Švedskem, kako razvita je infrastruktura ter da država gosti največja atletska tekmovanja, se je odločil, da bo na tekmovanjih zastopal Švedsko, postal pa je član kluba Uppsala. »Na Švedskem je atletski stadion tako pogost kot v ZDA nogometno ali bejzbolsko igrišče,« je pojasnil v enem od intervjujev. Z vse boljšim znanjem švedskega jezika, zanimanjem za zgodovino in uspehi je postal v državi vse bolj priljubljen, leta 2020 je prejel tudi prestižni naslov najboljšega atleta v državi. Dobil je vzdevek Mondo, ki ga krasi še danes.
Redki porazi
Medtem ko je postavljal rekorde v otroških kategorijah, je svetovna javnost postala pozorna na obetavnega skakalca ob palici pred devetimi leti, ko je v Caliju v Kolumbiji z osebnim rekordom 530 cm postal svetovni prvak do 18 let. Leto kasneje je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bydgoszczu na Poljskem tretji, kar je eden njegovih redkih porazov na velikih tekmovanjih, čeprav je tekmoval proti starejšim tekmecem. Dve leti kasneje je v Tampereju na Finskem postal svetovni mladinski prvak, potem ko je že leto prej v Grossetu v Italiji osvojil naslov evropskega mladinskega prvaka.
Kot najstnik je leta 2018 v Berlinu postal evropski prvak. Od Berlina naprej je svoj edini poraz na velikih tekmovanjih doživel leta 2019 v Dohi, kjer je moral na svetovnem prvenstvu s preskočenimi 597 cm priznati premoč Američanu Samu Kendricksu. Odtlej je bil dvakrat svetovni prvak (Eugene 2022 in Budimpešta 2023), evropski prvak (München 2022), olimpijski prvak (Tokio 2021), evropski dvoranski prvak (Torunj 2021), dvakrat svetovni dvoranski prvak (Beograd 2022, Glasgow 2024) ter trikrat zmagovalec diamantne lige (2021, 2022, 2023), če izpostavimo le njegove največje dosežke.
Avgusta pred petimi leti je Armand Duplantis v Stockholmu prvič preskočil šest metrov. Naslednje leto je že v zimski sezoni prvič izboljšal svetovni rekord v dvorani, ko je v Torunju preskočil 618 cm. Septembra pred štirimi leti pa je Šved izboljšal tudi dotlej najvišji skok vseh časov na prostem, ko je v Rimu preskočil 615 cm, centimeter višje od Sergeja Bubke. Skok ob palici je ena redkih disciplin svetovne atletike, kjer so svetovni rekordi v dvorani in na prostem enakovredni. Zadnji rekord je Duplantis dosegel na prostem. In ker gre šele za začetek olimpijske sezone, gre pričakovati, da bo visokoleteči Šved letos še premikal meje. Glede na starost ima vsaj še deset let, da doseže še številne lovorike ter postane eden najboljših atletov vseh časov.
