»Po vsej Istri pred našimi očmi rastejo črne gradnje, 'istrske favele', oblast pa očitno nima interesa, da bi to ustavila.« S temi besedami je občina Umag napovedala množično ukrepanje zoper številne črne gradnje, ki so se razpasle po tej turistični občini. Šla je celo tako daleč, da je črne gradnje imenovala »rak, ki razjeda in ogroža Istro«. V prvi polovici aprila je okoli dvesto slovenskih lastnikov neprijavljenih konstrukcij prejelo opozorilo gradbene inšpekcije. »Občina Umag želi očistiti te parcele, da bodo brez kontejnerjev in mobilnih hišk. Sosedi so že dobili table z obvestilom inšpekcije in zdaj čakajo odločbo. Meni je na srečo uspelo pridobiti vse papirje in sem lahko legaliziral hišico, a veliko sosedov ni imelo takšne sreče,« je pojasnil upokojenec Brane Artelj, ki že 35 let počitnikuje na parceli na območju, imenovanem Spekula, v zaledju Umaga.
Legalizacija je bila mogoča na osnovi satelitskega posnetka iz leta 2011, če je na njem viden objekt. Če objekta ni bilo ali je bil zakrit z vejami, kar je v naselju z veliko drevesi pogosto, pa legalizacija ni bila mogoča. So pa tudi primeri, da je imel kdo kakšen dežnik ali plahto, ki se iz satelita vidi kot objekt, in je na tej osnovi lahko legaliziral kasneje zgrajeni objekt. Tudi pravni status legaliziranih objektov ni povsem jasen: Artelj ima legalizirano počitniško hišico na kmetijskem zemljišču. Večino lastnikov v naselju, ki se zdi bolj kot urejen in skrbno negovan gozd, pred vhodom čaka obvestilo gradbene inšpekcije, da gre za nezakonit objekt. Ob našem obisku smo pričakovali, da bodo lastniki mrzlično pospravljali ali umikali nezakonite konstrukcije, a smo srečali le nekaj počitnikarjev, ki so čez praznike prišli na oddih.
Delavski raj
Nekateri so na tej lokaciji že 50 let in več, čeprav tam niti kampiranje ni dovoljeno. Še pred štirimi leti je veljal tihi dogovor z občino, da jih je enkrat na leto obiskal inšpektor in jim izdal kazen v višini 1000 kun, nakar so jih pustili pri miru do naslednjega leta. Čeprav bi jim lahko kazen izdal vsakih 24 ur. »Tukaj sta bila samo kamen in goščava. Tast je moral minirati, da je uredil prostor, poglejte, kako je urejeno,« je ogorčeno odgovoril Marijan Černivec, ko smo ga vprašali, ali se ima za prebivalca favele, kot naselju pravi občina. Ženina družina je na tej parceli od leta 1974. Hišico jima je uspelo legalizirati, a bosta morala porušiti nadstrešek in uto, ki je bila postavljena naknadno. »Želimo si spremembe namembnosti. Pripravljeni smo plačati, saj smo tukaj že 50 let, zdaj pa nas preganjajo,« je še opozoril Černivec.
Spekula je sicer skromna in nevpadljiva zelena oaza v občini, ki se pospešeno urbanizira. Je ostanek nekega drugega časa. Veliko ljudi se je v pogovorih sklicevalo na nekdanjo skupno državo in njeno tradicijo počitnic za delavce. »Tukaj si v Jugoslaviji lahko kupil parcelo z eno rudarsko plačo,« nam povesta sogovornika, ki želita ostati anonimna, saj je inšpekcija odredila, da je njuna skromna prikolica z nadstreškom nezakonita. Tukaj so že tretjo generacijo in nameravajo ostati, pa tudi če bodo morali vse porušiti in začeti znova, saj drugačne oblike dopusta na hrvaški obali za marsikoga niso več dosegljive. Pri tem sami priznavajo, da so nekateri morda res šli predaleč, saj so si zgradili precej bolj vpadljive hiše v primerjavi z večinoma skromnimi uticami in prikolicami.
Lokalni šerif
S prošnjo za srečanje smo večkrat pisali tudi županu Umaga Villiju Bassaneseju, a odgovora nismo prejeli. Goran Galović, občinski svetnik z liste Zeleni Umaga, pa je do županovega ravnanja kritičen. Pogosto namreč ignorira svetniška vprašanja in pobude občanov, da se področje črnih gradenj v občini dosledno uredi, saj se veliko hujše posege v naravo in tudi obalo dopušča že desetletja. Njegova lista je nastala iz pobude meščanov, da se področje črnih gradenj sistemsko uredi. Po oceni svetnika se občina črnih gradenj loteva selektivno in s figo v žepu, saj domačine in ekonomsko ali politično močnejše akterje pusti pri miru. Odločbe je sicer izdala državna inšpekcija, a kot je pojasnil, se ta odzove predvsem na pobude občinske inšpekcije. »Vse to vam pove, da na območju mesta Umag velja le en zakon, to je šerifov zakon. Občinski redarji si pravice, ki jih nimajo, jemljejo po ukazu župana-šerifa.« Gonja proti nezakonitim gradnjam je po njegovi oceni na Hrvaškem pogosta predvsem v času volitev; poleg letošnjih državnozborskih bodo maja prihodnje leto še lokalne. Za Spekulo se svetnik sicer strinja, da je treba območje urediti, a zagovarja transparentnost. Po njegovem je potrebna urbanistična sanacija, ki bi jo morala predlagati neodvisna komisija, ki bi tudi opravila revizijo vseh objektov. »Zagotovo pa vsaka nelegalna gradnja ne sodi v urbanistično sanacijo,« je zaključil svetnik.
Crveni Vrh
V Umagu so črne gradnje tudi na sami obali. V Crvenem Vrhu pri Savudriji z razgledom na Piran naj bi slovenski vikendaši na lastno pest zbetonirali in privatizirali dele obale in morja. Zgradili so si betonske kocke, s katerih so lažje dostopali do morja. »Včasih tukaj sploh ni bilo mogoče priti do obale. Če ti je že uspelo, pa si pristal v teh čudnih čereh. Lastniki vikendov so si v morju naredili betonske kocke, nanje napisali hišno številko in si lastili del obale in morja. Težko rečem, da so naredili kaj slabega, razen tega, da so spremenili obalo, ampak drugače se ni dalo kopati. Mi smo prišli kasneje in nimamo svoje kocke v morju. So nas pa včasih grdo gledali in odganjali, če smo šli na kocko od koga drugega,« nam pove lastnik vikenda v Savudriji, ki je v neposredni bližini obale. Prav na tej lokaciji imajo Slovenske železnice 46 stanovanj in tri hiše. Po pripovedovanju sosedov pa naj bi prav železničarjem v preteklosti pripadala največja na črno zgrajena betonska kocka na obali.