Odrasli pri pediatrih, številni otroci in šole pa brez

Pediatri Denis Baš, Peter Najdenov in dr. Mojca Juričič so se v imenu 320 pediatrinj in pediatrov ter šolskih zdravnic in  zdravnikov podpisali pod javno pismo, v katerem opozarjajo, da otroci in mladostniki nikoli ne smejo postati žrtve nerazumevanja, zapostavljanja in ignorance odraslih.

»Zaskrbljeni smo zaradi zanemarjanja celotnega zdravstvenega sistema, saj se posledice prenašajo vse do naših ambulant,« so zapisali in navedli, da je 53.000 odraslih opredeljenih pri pediatrih, saj da zmogljivosti družinskih zdravnikov ne zadoščajo, da bi jih sprejeli. Na drugi strani, izpostavljajo pediatri, je »22.600 otrok in mladostnikov brez izbranega zdravnika, 44 šol pa nima imenovanega zdravnika šole«. Luknje krpajo upokojeni kolegi in kolegice, med katerimi so tudi starejši od 80 let. »Vračajo se v ambulante, ker vedo, da ni prav, da bi otroci ostali brez oskrbe le zato, ker živijo ob napačnem času v napačnem kraju,« dodajajo.

Pediatrov je premalo, vsi otroci nimajo svojega zdravnika

Več kot tristo slovenskih pediatrov in pediatrinj meni, da v državi potrebujemo 21 novih specialistov za obstoječe potrebe in zapolnitev mreže imenovanih zdravnikov šol, še 15 bi jih potrebovali za opredelitev pacientov, ki so ostali brez izbranega zdravnika, za pokrivanje načrtovanih upokojitev pa bi potrebovali 28 specializacij na leto.

Nekonkurenčna delovna mesta za začetnike

Spomnili so, da se je na 25 razpisanih mest za specializacijo nedavno prijavilo 12 kandidatov. Vzroke vidimo v zapostavljanju primarnega javnega zdravstva in v nekonkurenčnih delovnih mestih za začetnike, zaradi česar »mlajši kolegi iščejo priložnosti drugje, morda celo v tujini«.

Kot še sporočajo pediatri, si prizadevajo za ohranitev izvajanja preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva ter cepljenja otrok in mladostnikov, ki je po njihovem eden najpomembnejših javnozdravstvenih ukrepov: »S tem prispevamo k odličnim rezultatom kazalnikov kakovosti našega dela, med katerimi je tudi nizka umrljivost otrok do 14. leta starosti. Ta je merljivo med najnižjimi v Evropi. Nemerljivi so nasmehi otrok in podpora staršev, naj naše delo strokovno in potrpežljivo opravljamo še naprej.« Medtem pa je razkorak med »resničnostjo našega dela in stanjem, ki ga v medijih prikazujejo odločevalci«, vse večji, so kritični pediatri.

Pismo končujejo s pozivom odločevalcem, da namesto v grajenje javne podobe svojo energijo usmerijo v izboljšanje delovnih razmer in »s kadrovskimi ukrepi, ki bodo prinašali tako hitre rešitve kot dolgoročno upanje, da bomo še naprej lahko svoje delo opravljali kakovostno in varno«, pomagajo v sistem​ pripeljati mlade in motivirane ljudi.

Obenem pozivajo k »spodbujanju razvoja preventive z ustreznim vrednotenjem preventivnih zdravstvenih dejavnosti in storitev« ter k ustavitvi produkcije »birokratskih nesmislov«.

Nesmiselna uredba

Zadnja uredba, ki predpisuje kazen 10.000 evrov za nepolno izpolnjen obrazec, po njihovem pomeni, da je lahko pediatrična ambulanta »v trenutku ob dve tretjini mesečnega nadomestila, iz katerega se plačujejo zdravljenje pacientov, stroški preiskav in plače zaposlenih (čistilk, administratorjev, medicinskih sester in zdravnikov)«.

Slovenci smo lahko ponosni na svojo pediatrijo

Skrb za otroke in mladostnike ter njihovo zdravje bi morala biti prioriteta celotne družbe, so prepričani, saj da otroci niso »pomanjšani odrasli in mladostniki niso povečani otroci«. Obojim moramo biti tudi advokati, pravijo in zagotavljajo, da pediatri in šolski zdravniki svoje delo opravljajo »srčno in z veseljem«, obžalujejo pa, da morajo »v trenutnih razmerah prepogosto prek meje lastnega zdravja ter vrednot našega družinskega in zasebnega življenja«.

Pismo, ki so ga podprla glavna strokovna združenja na področju pediatrije in šolske medicine, so poleg medijev naslovili še na vlado, ministrstvo za zdravje, na sindikat Fides in na Zdravniško zbornico Slovenije. Imena in priimke podpisnikov hrani Sekcija za primarno pediatrijo.