V gorah precej snega, zato je treba obisk prilagoditi zmožnosti in opremi
V zadnjih dneh je v visokogorju in sredogorju zapadlo veliko snega, zato morajo biti obiskovalci posebej previdni in ustrezno opremljeni, zlasti v visokogorju, kjer je tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, so opozorili pri Planinski zvezi Slovenije (PZS).
»Pri obiskovanju gora, še posebej visokogorja, zdaj veljajo vsa priporočila za zimski obisk: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo – cepin, dereze in čelado –, ki jo moramo tudi znati uporabljati, klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg pa od nas zahtevajo posebno previdnost. Kljub pomladi niso izključeni plazovi mokrega snega, najbolj nevarno pa je ta čas zapadno kamenje. Če vaša načrtovana pot poteka pod stenami, priporočamo, da se na območju sten zadržujete zgodaj zjutraj,« opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Pred odhodom v hribe je pomembno, da se pripravimo na pot in da v dolini komu povemo, kam se odpravljamo, kakšni so naši cilji in kdaj se nameravamo vrniti. Na pot – ne glede na aktivnost, naj bo to hoja, kolesarjenje, tek – se odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bo vedno obvezna planinska oprema: osebni komplet prve pomoči, naglavna svetilka z rezervno baterijo, alufolija, ali velika črna vreča, ali bivak vreča za toplotno zaščito v primeru nesreče ali nenačrtovanega bivaka, mobilni telefon s polno baterijo, tiskani planinski zemljevid novejše izdaje in kompas, železna rezerva, to je visokoenergijska hrana z dolgim rokom trajanja, in zadostna količina brezalkoholne, izotonične tekočine, so še navedli pri PZS. Prav tako ne smemo pozabiti na zaščito pred močnim pomladnim soncem, vetrom in mrazom in polvisoke ali visoke čevlje s kakovostnim podplatom.
»Sneg je zjutraj trd in pomrznjen, predvsem na prisojnih legah pa se lahko že zgodaj dopoldne ojuži. Vzpon po strmih pobočjih in zasneženih grapah opravite v zgodnjih jutranjih urah, saj se lahko sneg že sredi dneva tako zmehča, da cepin in dereze ne morejo več opravljati svojih nalog. V mislih je treba imeti tudi čas vrnitve – za varno vrnitev s strmih zasneženih terenov, kot je Triglav, moramo nevarni del ture končati v času, ko je sneg še trd in kompakten. V lepem in toplem vremenu je to lahko že v poznih jutranjih urah. V preteklosti je bilo prav to vzrok za več nesreč, tudi takšnih s hujšimi in tragičnimi posledicami. Če mislimo, da smo za vzpon oziroma za sestop prepozni, raje obrnimo ali si izberimo drug cilj. Gora bo že počakala ...« obiskovalcem gora na srce polaga Šerkezi.
Dušan Prašnikar, prav tako strokovni sodelavec PZS, pa opozarja, da so visokogorske koče še zaprte, zato tam ni mogoče poiskati zatočišča. Kot običajno se bodo odprle v drugi polovici junija, se bo pa med prvomajskimi prazniki odprla večina planinskih koč v sredogorju in nižjih predelih. Kljub vsemu je pred načrtovanjem obiska smiselno podatke preveriti na spletni strani PZS.
Nevarnost plazov
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je nevarnost proženja snežnih plazov večinoma znatna, 3. stopnje. V gorah je v preteklih dneh zapadlo veliko snega. V visokogorju je ponekod padel na trdo in poledenelo podlago. Predvsem na strmih pobočjih pričakujemo spontano plazenje nesprijetega snega. Okoli vrhov in grebenov so mesta z napihanim snegom, ki se lahko sprožijo že pod majhno obremenitvijo. Ponekod je pod napihanim snegom lahko tudi sodra ali babje pšeno, ki predstavlja šibko plast. Ob postopni otoplitvi se bodo v sredogorju prožili plazovi mokrega snega, zlasti nevarna bodo strma s travo porasla območja, so zapisali pri PZS.
