Evropski teden mobilnosti letos v znamenju medgeneracijske pravičnosti

Otroci, mladi, odrasli in starejši se v različnih življenjskih obdobjih srečujejo z različnimi potrebami in ovirami pri mobilnosti. Letošnja kampanja zato spodbuja ureditev prometnega okolja, ki bo prilagojeno različnim starostnim skupinam in bo hkrati upoštevalo tudi potrebe prihodnjih generacij, so na spletni strani zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji pri vsakodnevnih poteh še vedno izrazito prevladuje osebni avtomobil. Po podatkih Statističnega urada RS z avtomobilom opravimo več kot dve tretjini vseh poti. Velika odvisnost od avtomobila vpliva na okolje in kakovost bivanja, medtem ko lahko aktivna mobilnost, predvsem hoja in kolesarjenje, prispeva k bolj zdravemu in okolju prijaznemu načinu premikanja. Način opravljanja vsakodnevnih poti ima pomemben vpliv tudi na zdravje. Zdravnica specialistka javnega zdravja iz centra za proučevanje in razvoj zdravja na NIJZ Monika Brovč poudarja, da hoja, kolesarjenje, rolanje, uporaba skirojev in druge oblike aktivne mobilnosti niso zgolj način premikanja med dvema točkama, temveč tudi preprost način vključevanja telesne dejavnosti v vsakdan. Čas, namenjen poti v šolo, na delo ali po opravkih, je mogoče tako vsaj deloma izkoristiti za gibanje. Redna telesna dejavnost izboljšuje telesno zmogljivost in zmanjšuje tveganje za številne kronične nenalezljive bolezni. Začetek šolskega leta je po navedbah NIJZ priložnost za oblikovanje zdravih potovalnih navad pri otrocih in mladostnikih. Ti potrebujejo predvsem varne poti v vrtec in šolo ter okolje, ki spodbuja gibanje. Odrasli potrebujejo zanesljive in dostopne povezave do delovnih mest in drugih vsakodnevnih obveznosti, starejšim pa je treba zagotoviti možnosti javnega prevoza in aktivne mobilnosti, ki so prilagojene njihovim zmožnostim ter podpirajo njihovo samostojnost. Tudi pot na delo je lahko priložnost za več gibanja. Hoja, kolesarjenje ali kombiniranje javnega prevoza z aktivnimi deli poti lahko prispevajo k bolj aktivnemu vsakdanu. Delodajalci lahko takšne izbire podprejo z ustvarjanjem ustreznih pogojev za prihod zaposlenih na delo s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Pri NIJZ ob tem poudarjajo, da za koristi za zdravje ni treba avtomobila povsem opustiti. Že krajša pot peš, s kolesom, rolerji ali na drug aktiven način do postajališča javnega prevoza lahko prispeva k bolj aktivnemu vsakdanu. Prav tako je mogoče pri daljših poteh kombinirati javni prevoz z delom poti peš ali s kolesom, kadar je to smiselno, pa potovati skupaj z drugimi in tako zmanjšati število voženj z avtomobilom. Da k temu, kakšen zrak dihamo v mestu, prispevamo tudi sami s svojimi vsakodnevnimi prometnimi navadami, pa ob tednu mobilnosti opozarjajo v Agenciji RS za okolje. “Ko za krajšo pot izberemo hojo, kolo ali javni prevoz, naredimo nekaj dobrega zase in hkrati prispevamo k čistejšemu zraku v mestu. Pri tem pa odgovornost ni samo na posameznikih. Mesto mora zagotoviti javni prevoz, ki je dostopen, zanesljiv, udoben in dovolj učinkovit, da bo resnična alternativa avtomobilu,” so poudarili.