Evropa se resno pripravlja na morebitno rusko grožnjo napada na NATO

2 hours ago 20

V Evropi narašča zaskrbljenost zaradi varnostnih razmer po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav zahodne obveščevalne službe trenutno ne pričakujejo neposrednega napada Rusije na članice zveze NATO, številne evropske države že pospešeno vlagajo v obrambo, gradijo utrdbe in razvijajo sisteme za zaščito pred droni ter morebitnimi hibridnimi napadi.

Visoki vojaški predstavniki v Nemčiji, baltskih državah in na Poljskem opozarjajo, da Rusija kljub vojni v Ukrajini nadaljuje obsežno modernizacijo vojske in povečuje proizvodnjo orožja. Carsten Breuer je po poročanju nemškega časnika Die Welt opozoril, da bi Rusija lahko v prihodnjih letih ponovno pridobila sposobnost za resen vojaški konflikt z NATO zavezništvom.

Poljska med najbolj pripravljenimi državami

Med državami, ki najbolj intenzivno krepijo obrambo, je Poljska. Varšava močno povečuje obrambni proračun, kupuje sodobne tanke, raketne sisteme in sisteme zračne obrambe ter razvija enega največjih protidronskih sistemov v Evropi. Po poročanju tujih medijev želi Poljska vzpostaviti obsežen obrambni pas vzdolž vzhodne meje z Rusijo in Belorusijo. ()

Poljska vlada obenem krepi število vojakov in rezervistov, posodablja infrastrukturo ter pripravlja civilno zaščito za krizne scenarije.

Baltske države gradijo obrambne linije

Estonija, Latvija in Litva sodijo med države, ki rusko nevarnost jemljejo najbolj resno. Zaradi neposredne bližine Rusije in Belorusije pospešeno gradijo obrambne utrdbe, protitankovske ovire ter povečujejo prisotnost vojske ob meji.

Estonska obveščevalna služba sicer ocenjuje, da Rusija trenutno ne načrtuje neposrednega napada na NATO, vendar opozarja, da Moskva dolgoročno pripravlja vojsko na širše geopolitične konflikte.

Latvija je v zadnjih mesecih okrepila nadzor zračnega prostora po več incidentih z brezpilotnimi letalniki, ki so zašli na njeno ozemlje med napadi v Ukrajini.

Finska in Švedska vlagata v “totalno obrambo”

Po vstopu Finske in Švedske v NATO obe državi pospešeno širita obrambne zmogljivosti. Finska, ki ima dolgo mejo z Rusijo, velja za eno najbolje pripravljenih evropskih držav na krizne razmere. Sistem “totalne obrambe” vključuje vojsko, civilno zaščito, zaloge hrane in energentov ter pripravo prebivalstva na izredne razmere.

Švedska pa obnavlja vojaške baze na otoku Gotland v Baltskem morju, ki velja za strateško pomembno območje za nadzor severne Evrope.

NATO pripravlja “zid dronov”

Evropske države skupaj z NATO pripravljajo tudi tako imenovani »zid dronov«, obrambni sistem z brezpilotnimi letalniki, radarji in protidronskimi tehnologijami ob vzhodni meji Evrope. Projekt vključuje Poljsko, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in druge države vzhodnega krila NATO-a.

Cilj projekta je hitrejše zaznavanje groženj, zaščita kritične infrastrukture in učinkovitejši nadzor zračnega prostora.

Varnostna slika Evrope se spreminja

Evropske države vse bolj poudarjajo, da je obdobje po hladni vojni končano. Povečujejo vojaške proračune, gradijo obrambne sisteme in razvijajo nove tehnologije za sodobno vojskovanje, predvsem na področju dronov, kibernetske varnosti in umetne inteligence.

Čeprav večina analitikov ocenjuje, da neposreden konflikt med Rusijo in NATO trenutno ni verjeten, številne evropske vlade opozarjajo, da se mora Evropa pripraviti na dolgotrajno obdobje povečane negotovosti in varnostnih tveganj.