Evropa prelaga moč in nadzor nad migranti na tretje države

Evropska migracijska politika je v dveh tednih smer premaknila proti zunanjim mejam unije in vse bolj tudi onkraj njih. Notranji ministri Italije, Slovenije in Hrvaške so se 22. septembra v Pordenonu dogovorili za okrepitev skupnih patrulj na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, Evropska komisija je nato predstavila načrt za okrepitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), v četrtek pa so notranji ministri EU dokončno potrdili še nova pravila o vračanju migrantov brez pravice do bivanja.

Nova uredba naj bi pospešila postopke vračanja, članicam EU pa omogočila vzpostavitev centrov v tretjih državah, kamor naj bi pošiljali ljudi z zavrnjeno prošnjo za mednarodno zaščito. Dogovore bo mogoče sklepati le z državami, ki spoštujejo človekove pravice, mednarodno pravo in načelo nevračanja.

Upravljanje nezakonitih migracij se torej seli proti zunanjemu robu Evrope. Cilj je ljudi ustaviti čim prej in povečati delež dejansko izvedenih vrnitev. Nova pravila pa ne naslavljajo integracije zakonitih migrantov, ki so v uniji pogosto potisnjeni na rob družbe.

Če izvzamemo julijsko krizo v Ceuti, ko je v špansko enksklavo iz Maroka v dveh dneh prišlo okoli 72.000 ljudi (velika večina se jih je kmalu vrnila v Maroko), se EU sploh ne sooča s splošnim povečevanjem nedovoljenih prihodov. Po podatkih Frontexa se je v zadnjih dveh letih število nezakonitih prehodov zunanjih meja EU zmanjšalo za več kot 55 odstotkov, letos pa jih je bilo za približno tretjino manj kot lani.

Italijanska vlada manjše število prihodov po osrednjesredozemski poti predstavlja kot dokaz uspešnosti svoje migracijske politike. Notranji minister Matteo Piantedosi poudarja predvsem omejevanje nezakonitih odhodov in sodelovanje z državami izvora ter tranzita. Podoben upad beležijo tudi na zahodnobalkanski poti, ki pa ostaja pomemben migracijski koridor. Omenjeni dogovor o patruljah na meji med Hrvaško in BiH tako kaže, da želi EU prestrezanje migracijskih tokov premakniti proti jugovzhodu. Še pomembnejši premik pa je prenašanje odgovornosti na tretje države, ki postajajo nekakšni evropski vratarji.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.