.jpg)
2 hours ago
22
El Niño v Tihem oceanu se hitro krepi in bo po najnovejši oceni ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) zaznamoval jesen in zimo 2026/2027. NOAA ocenjuje, da verjetnost zelo močnega dogodka presega 90 odstotkov. Obstaja celo 69-odstotna možnost, da bo med oktobrom in decembrom po relativnem indeksu RONI močnejši od vseh primerljivih dogodkov po letu 1950.
Napoved zveni dramatično, vendar je pri razlagi za Slovenijo potrebna previdnost. Zelo močan El Niño ni neposredna napoved mile zime, obilnega dežja ali pomanjkanja snega pri nas. Najjasnejši trenutni signal za Evropo je nadpovprečno topla jesen. Vse drugo bo močno odvisno od dogajanja nad Atlantikom, položaja ciklonov, polarnega vrtinca ter vpliva Alp, Sredozemlja in Jadranskega morja.
KAKO KAŽE ZA SLOVENIJO?
El Niño bo zelo verjetno ostal močan vso zimo. Za Slovenijo to povečuje možnost toplejšega dela leta, ne izključuje pa hladnih prodorov, snega ali obilnih padavin. Sezonska napoved opisuje verjetnosti, ne vremena na posamezen dan.
Suha zima, Foto: Tom FriskKaj se dogaja v Tihem oceanu
El Niño nastane ob izrazitejšem segrevanju osrednjega in vzhodnega dela ekvatorialnega Tihega oceana. Običajni pasatni vetrovi oslabijo, topla površinska voda se pomakne proti vzhodu, ob obalah Južne Amerike pa se zmanjša dotok hladnejše vode iz globin. Spremenijo se zračni tlak, tropske padavine in vetrovi, posledice pa se prek velikih atmosferskih valov širijo daleč zunaj Pacifika.
Tokrat ne gre več samo za modelsko napoved. NOAA je sredi avgusta sporočila, da so oceanske in atmosferske razmere že povezane v značilen vzorec El Niña. Temperaturno odstopanje v vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku je preseglo dve stopinji Celzija, dogodek pa naj bi se krepil do konca leta.
Za obdobje od oktobra do decembra NOAA pripisuje 95 odstotkov možnosti kategoriji zelo močnega El Niña. Za meteorološko zimo, od decembra do februarja, je ta verjetnost 70-odstotna, možnost kakršnekoli faze El Niña pa je praktično stoodstotna. Tudi spomladi naj bi slabel le postopoma.
Zakaj Pacifik ne more natančno napovedati slovenske zime
Vpliv El Niña je najmočnejši in najbolj predvidljiv v tropskem pasu ter nekaterih delih obeh Amerik. Do Evrope pride posredno. Pot čez ozračje lahko spremenijo severnoatlantska oscilacija, temperatura Atlantika, položaj in moč polarnega vrtinca, blokade visokega zračnega tlaka ter potovanje ciklonov.
Slovenija leži na stiku Alp, Panonske nižine, Dinaridov in Sredozemlja. Že manjši premik sredozemskega ciklona lahko odloči, ali bo zahod države dobil obilno deževje, notranjost sneg ali pa bo večina padavin ostala južneje. Povprečje treh mesecev zato ne pove, kakšno bo vreme med božičem ali zimskimi počitnicami.
NOAA ob objavi verjetnosti izrecno opozarja, da moč El Niña ne zagotavlja enako močnega vpliva v posamezni regiji. Prav ta omejitev je za Slovenijo pomembnejša od rekordne številke v Pacifiku.
Najmočnejši signal je toplejša jesen
Avgustovska sezonska napoved programa Copernicus ZA večino Evrope kaže povečano verjetnost, da bo jesenska temperatura med najvišjimi 20 odstotki vrednosti za ta del leta. Takšen signal sega tudi nad srednjo in južno Evropo, zato je toplejša jesen trenutno najverjetnejši scenarij tudi za Slovenijo.
To ne pomeni neprekinjenega sonca ali podaljšanega poletja do decembra. Sezonsko povprečje je lahko visoko tudi ob nekaj hladnih prodorih. Dovolj je, da prevladajo daljša mila obdobja in da so hladni dnevi redkejši ali krajši.
Copernicus za južno in zahodno Evropo nakazuje tudi možnost bolj namočene jeseni, vendar je zanesljivost napovedi padavin v Evropi občutno slabša kot v tropskih krajih. Slovenija je blizu prehodnega območja. Razlika med suhim mesecem in več epizodami obilnega dežja bo odvisna predvsem od poti ciklonov nad severnim Sredozemljem.
Kaj bi lahko sledilo od septembra do januarja?
Septembra je povečan signal za nadpovprečne temperature, občasni prodori vlažnega zraka pa lahko kljub temu prinesejo močne plohe in nevihte. Topel mesečni izkupiček zato ne pomeni nujno suhega vremena.
Oktober in november lahko ob ugodni postavitvi ciklonov prineseta več južnega vetra ter daljše deževne epizode, zlasti v zahodni Sloveniji. Drugačna razporeditev zračnega tlaka bi glavnino padavin potisnila zahodno ali južno od nas, zato mesečne količine za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati.
Za december in januar je negotovost večja kot za jesen, napoved pa še ne odgovarja na vprašanje o snegu. Toplejše zimsko povprečje bi zmanjšalo možnost dolgotrajne snežne odeje po nižinah, vendar takšen razplet za Slovenijo še ni zanesljivo določen.
Posamezen prodor mrzlega zraka lahko še vedno prinese povsem zimske razmere. El Niño sam ne odloča, ali bo snežilo v Ljubljani, Mariboru ali Novem mestu.
Ne spreglejte razlike med podnebjem in vremensko napovedjo
Sezonski modeli ne napovedujejo vremena po dnevih. Primerjajo možnosti, da bo večmesečno povprečje toplejše, hladnejše, bolj suho ali bolj mokro od običajnega. Njihova uporabnost je največja pri prepoznavanju širšega signala, precej manjša pa pri podrobnostih za majhno območje z razgibanim reliefom.
Naslednja pomembna NOAA-ina posodobitev bo objavljena 10. septembra. Takrat bodo na voljo nove meritve in preračuni modelov. Copernicus svoje sezonske karte prav tako osvežuje vsak mesec. Za konkretno vreme v Sloveniji bodo še naprej odločilne kratkoročne in srednjeročne napovedi ARSO, zlasti pred morebitnimi močnimi padavinskimi dogodki ali ohladitvami.
El Niño bo torej zelo verjetno eden osrednjih dejavnikov svetovnega vremena v prihodnjih mesecih. Za Slovenijo trenutno upravičuje predvsem povečano pozornost na možnost tople jeseni. Trditve o zimi brez snega ali o nizu poplav pa bi bile na tej točki precej bolj samozavestne, kot dopuščajo podatki.
Objava El Niño bo skoraj zagotovo vztrajal vso zimo. Kaj lahko prinese Sloveniji? se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)