Dva svetova v istem studiu – 24 ur zvečer: Jenull proti Peterletu

V sinočnji oddaji 24ur Zvečer pri Uroš Slak se je odvila razprava, ki je zelo jasno pokazala, kako različno si nekateri predstavljajo politiko, državo in odgovornost do družbe.

Na eni strani Jaša Jenull, predstavnik ulice, protestnega aktivizma in populistične retorike (seveda samo v desni vladi), ki temelji predvsem na navidezni superiornosti brez resnega vsebinskega zaledja. Na drugi Lojze Peterle, prvi premier, izkušen politik z dolgo mednarodno in domačo kariero, ki je v studio prinesel nekaj, kar je danes v politiki skoraj eksotika: kontekst, zgodovinski spomin z znanjem in sistemsko razmišljanje.

Jenull: drugi nivo razprave

Jenullov nastop je bil tipičen za sodobni aktivizem. Veliko absolutnih sodb, malo konkretnih rešitev. Govorjenje v sloganih, črno-belo razumevanje sveta in nenehno moraliziranje. Težava ni v kritiki oblasti ali sistema, to je legitimno. Težava je, da kritika ostane na ravni gesel, brez resnega razmisleka o posledicah, kompromisih in odgovornosti.

V razpravi je deloval kot nekdo, ki politiko razume kot oder za izražanje ogorčenja, ne kot proces odločanja, kjer vsaka odločitev nekoga tudi prizadene. Drugi nivo, kot bi rekli. Glasen, a plitev. Brez prave vsebine in razumevanja.

Peterle: politika z izkušnjami in vrednotami

Peterle je nastopil povsem drugače. Mirno, premišljeno, z jasnim občutkom za težo besed. Njegovi odgovori niso bili všečni, a so imeli strukturo. Govoril je iz izkušenj, ne iz tvitov. Iz zgodovine, ne iz trenutnega razpoloženja ulice.

Posebej je izstopala njegova sposobnost, da razpravo umiri in ji doda širši okvir. Spomnil je, da politika ni tekmovanje v všečnosti, ampak v odgovornosti. Da vrednote niso samo parole, ampak nekaj, kar se preverja skozi čas in dejanja.

Spopad generacij ali spopad resnosti?

Oddaja ni bila toliko spopad idej, kot spopad dveh pristopov k javnemu delovanju. Na eni strani instant aktivizem, ki živi od konflikta, ki se vzbuja vedno ko je na vladi desna stran. Na drugi strani politika kot dolgotrajen proces, poln kompromisov, napak in učenja.

Če je Jenull predstavljal jezo sedanjega trenutka, je Peterle predstavljal spomin in kontinuiteto. In ravno ta kontrast je bil za gledalca najbolj poveden.

Jenul proti slovenski osamosvojitvi, saj pravi, da to zanj ni top tema. Peterle z očitkom, da bi moral Jenul več kolesariti v času Golobove vlade; primerno, bi bilo, da bi kolesaril toliko, da bi celo premagal Pogačarja. Izkupiček?

Slovenija danes ne trpi zaradi pomanjkanja glasnih ljudi ali pa populistov, ampak zaradi pomanjkanja tvornih državnikov. Kritika brez znanja hitro postane hrup. Izkušnje, vrednote in razumevanje zgodovine bi še vedno morale nekaj pomeniti, čeprav se zdi, da pri slovenskih volivcih niso več najbolj trendovska valuta. 

Sinočnja oddaja je bila dober opomnik, da politika ni Instagram story. Je dolg, naporen maraton. In v njem se hitro vidi, kdo je prišel teč, in kdo je prišel samo kričat ob progi.

Portal OS