Družina Kozjek iz Domžal projekt družine v kulturi v knjižnici Domžale

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale (JSKD OI Domžale), s projektom Družine v kulturi poudarja pomembno vlogo družine pri ustvarjanju in doživljanju ljubiteljske kulture. Družina je namreč pogosto prvi prostor, kjer se rodita ljubezen do kulture in želja po ustvarjanju.

Namen projekta Družine v kulturi je prepoznati družine, ki skupaj soustvarjajo kulturno življenje, in njihove zgodbe približati širši javnosti. Tokrat smo imeli priložnost spoznati družino Kozjek iz Domžal.

Dogodek je potekal v sredo, 16. septembra 2026, v Knjižnici Domžale. Prišlo je kar nekaj ljubiteljev kulture, ki jih zanima, kako se kulturna predanost prenaša iz roda v rod.

Tako se je v okviru projekta »Družine v kulturi« predstavila družina Kozjek iz Štude pri Domžalah. Družina je številčna, saj imata oče Janez in mama Ksenija kar sedem otrok – pet fantov in dve dekleti: Miho, Martina, Katarino, Dominika, Anžeta, Kristino in Blaža.

Pogovor z družino je vodil Matej Primožič, vodja JSKD OI Domžale.

Iz Besnice v Študo pri Domžalah

Rodbina Janeza Kozjeka izhaja iz Besnice na levem bregu Save. In kako je Gorenjec prišel v Študo?

Dokler se Janez ni začel ženiti v Domžale, pravzaprav sploh ni natančno vedel, kje so Domžale. Zanje na Gorenjskem je bil to eden od krajev v predmestju Ljubljane, saj jih pot nikoli ni zanesla v te konce.

Da se je priženil v Domžale, v Študo, ima velike zasluge triglavski župnik France Urbanija. Bil je duhovni vodja na duhovnih vajah v Trenti. Tam so potekale intenzivne pevske vaje za mlade organiste in zborovodje iz vse Slovenije, kjer sta se Janez in njegova sedanja žena tudi spoznala.

Poročila sta se leta 1989 in si ustvarila družino s sedmimi otroki. Ker sta oba glasbenika, sta glasbeno tradicijo prenesla tudi na otroke. Izkoristili so bližino glasbene šole, tako da so se vsi otroci glasbeno izobrazili in končali glasbeno šolo. Tudi tisti, ki imajo danes druge poklice, so še vedno aktivni v orkestrih in zborih v domžalski občini in širše.

Glasba je bila v družini prisotna od nekdaj

Ksenija je že pri trinajstih letih delala z otroškim pevskim zborom, pozneje z mladinskim. Nato sta se z Janezom spoznala, tako da je Janez že pred poroko prišel pomagat v Domžale.

Janez je imel obveznosti v domžalski župniji od leta 1989, ko se je poročil. Začel je pri otroškem pevskem zboru in nadaljeval pri mladinskem, odrasli župnijski pevski zbor pa s Ksenijo vodita od leta 1999. Sedaj sta vajeti predala sinovoma. Martin je zborovodja, Anže pa igra na orgle.

Mama Ksenija je prava Študljanka, Majerjeva. Včasih je bil severni del Štude območje kmetij, skoraj vsaka druga hiša pa ima tako ali drugače sorodstvene vezi. Dedek je že pokojni, živa je še mama Silva, ki prihaja iz teh domžalskih krajev, drugi pripadniki starejše generacije pa so se žal razselili po Sloveniji.

Otroci se spominjajo, da je bila glasba v družini prisotna že od njihovega zgodnjega otroštva. Kot majhni so vedno peli, igrali na ropotuljice, palčke ali kitaro. Skratka, glasba jih je spremljala velik del življenja.

Seveda jim veliko pomeni tudi cerkvena glasba, saj je oče organist, mama pa zborovodkinja. Zdaj sta to delo prevzela brata Martin in Anže, ki nadaljujeta tradicijo zborovodstva in igranja na orgle.

Vsi otroci so obiskovali nižjo glasbeno šolo v Domžalah in nato korak za korakom, eden za drugim, nadaljevali svojo glasbeno pot. Nekateri so se z glasbo začeli ukvarjati profesionalno, drugi pa so ostali bolj v ljubiteljskih vodah.

Fantje so se usmerili v trobila, dekleti pa v godala. Katarina igra violončelo, Kristina pa violino. Takšna je bila tudi očetova želja – da bi fantje igrali v godbi, dekleti pa v simfoničnem orkestru. Tako imajo v družini dva trobentača, Dominik igra evfonij, Miha rog, dekleti pa violončelo in violino.

Od klavirja in kitare do orgel

Oče Janez se je kot otrok učil igrati klavir. Učil se je pri učiteljici Irmi Rauh, ki je živela v Podbrezjah in je bila dolgoletna urednica Četrtkovega večera. Pri njej se je naučil osnov.

V srednji šoli si je kupil kitaro, ki jo je po nekaj časa odlično obvladal. Nato ga je stari oče navdušil nad orglami, ki so ga povsem prevzele. Sprva je bil na orglah samouk, nato pa je odšel na orglarsko šolo v Ljubljano, kjer je spoznal svojo ženo.

Doma je bilo zato vedno pestro. Vpeti so bili v različne dejavnosti, tudi zunaj glasbene šole, doma pa so skozi dan vedno našli kakšen kotiček časa za vajo na instrumentih.

Vsak od otrok je našel svojo pot

Miha je igral rog. Najbolj so mu ostale v spominu ure vaj s profesorjem Miranom Juvanom v Glasbeni šoli Domžale. Več kot 25 let je bil član domžalske godbe, več kot deset let pa predsednik Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik.

Martin je bil najprej trobentač, nato pa se je odločil za profesionalno pevsko pot. Je član zbora Slovenske filharmonije, profesionalni pevec, odličen zborovodja, solist in baritonist.

Katarina je zaključila srednjo glasbeno šolo na konservatoriju, nato pa Akademijo za glasbo v Ljubljani. Po končanem študiju se je najprej zaposlila kot učiteljica instrumenta v Kranju in Ljubljani ter svoje znanje predajala mladim glasbenikom. Nato se je zelo spontano odvilo, da je uspešno opravila avdicijo v orkestru Opere in baleta Maribor, dve leti pozneje pa tudi na Hrvaškem, v Operi in baletu Reka. Trenutno je tam in je razpeta med različnimi deli Slovenije in Hrvaške. Hodi tudi na solo petje k Petri Grašo.

Dominik je zaključil šolanje na srednji glasbeni šoli, nato pa študij nadaljeval na Fakulteti za strojništvo, kjer je diplomiral, magistriral in nato še doktoriral. Dela na svojem projektu, dve leti pa je preživel tudi v Ameriki na izpopolnjevanju in postal raziskovalec.

Anže je odličen trobentač, že 25 let član orkestra Domžale-Kamnik in vrhunski organist. Končal je tudi Fakulteto za gradbeništvo.

Kristina je odlična violinistka, nato pa se je posvetila študiju za medicinsko sestro, ki ga je uspešno zaključila.

Blaž je študent pozavne na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Sprejet je bil tudi na izmenjavo Erasmus, kjer bo svoje izkušnje in znanje še nadgrajeval.

Mama Ksenija je prav tako odlična glasbenica. Igra orgle, kitaro in harmoniko. Vsi moški v družini so tudi odlični baritonisti, dekleta pa so glasovno lepo porazdeljena – imajo dva odlična soprana in eno močno altistko, mamo Ksenijo.

Poleg glasbe tudi šport

Otroci so bili tudi športniki. Ukvarjali so se z nogometom, odbojko, atletiko, plezanjem, dvigovanjem uteži in drugimi športnimi dejavnostmi.

Družina je tako rasla in se glasbeno razvijala od malih nog, ob gradnji hiše, petju, igranju na instrumente ter obiskovanju glasbenih in drugih šol. Vsi so prišli tudi do svojega poklica, razen najmlajšega Blaža, ki še študira.

V družini imajo sedaj že štiri vnuke, eden pa je na poti. Zato o glasbi zagotovo še niso rekli zadnje besede. Upajo, da bodo vnuki in tudi tisti, ki bodo še prišli, nadaljevali bogato glasbeno tradicijo družine Kozjek.

JSKD vabi tudi druge družine

JSKD OI Domžale obenem vabi vse, ki poznajo, imajo ali so imeli več sorodnikov znotraj ljubiteljskega kulturnega društva oziroma skupine, da se javijo na elektronski naslov oi.domzale@jskd.si.

Avtor: Miro Pivar
Foto in video: Miro Pivar