Društvo sodnikov porotnikov Slovenije poziva k večji preglednosti v pravosodju

V času, ko je zaupanje javnosti v državne institucije pod vse večjim pritiskom, bi morala biti razprava o delovanju pravosodja dobrodošla in razumljena kot prispevek k njegovemu izboljšanju, poudarjajo v Društvu sodnikov porotnikov Slovenije.

V javnem pismu, ki ga je podpisal predsednik društva Peter Hartman izpostavljajo, da se kritične razprave o sodstvu prepogosto razumejo kot napad na sodno vejo oblasti, kar po njihovem mnenju ne prispeva h krepitvi zaupanja državljanov v pravni sistem.

Društvo je namreč nastalo z namenom izboljšanja slovenskega pravosodnega sistema ter povečanja njegove preglednosti, strokovnosti in odprtosti do javnosti. Društvo sodnikov porotnikov zato poudarja, da cilj ni ustvarjanje konfliktov s sodstvom, temveč oblikovanje predlogov, ki bi lahko prispevali k večjemu zaupanju v delovanje sodišč. Posebnost društva je tudi v tem, da pobuda za njegovo ustanovitev ni prišla iz pravniških vrst. Predsednik društva je Peter Hartman, ki ni pravnik, temveč sodnik porotnik. Hartman meni, da imajo pravico in odgovornost sodelovati pri izboljševanju pravosodnega sistema vsi, ki sodelujejo v njegovih procesih.

Foto: Bobo

“Društvo ni nastalo zato, da bi komurkoli nasprotovalo, temveč zato, da bi odprlo prostor za dialog o tem, kako lahko pravosodje postane še bolj strokovno, pregledno in vredno zaupanja državljanov,” so jasni v društvu. Med njihovimi glavnimi predlogi je uvedba popolnoma računalniškega sistema za določanje sestave sodnih senatov po vnaprej določenih in preverljivih pravilih. Po njihovem mnenju bi takšen sistem odpravil vsakršen dvom o morebitnih vplivih pri sestavi senatov in s tem okrepil zaupanje javnosti v nepristranskost sodnih postopkov.

Prav tako predlagajo, da bi izbor sodnikov porotnikov temeljil na jasnih, javnih in preglednih merilih. Državljani bi morali po njihovem prepričanju vedeti, kako se porotniki izbirajo in na podlagi katerih kriterijev so imenovani. V društvu opozarjajo tudi na položaj sodnikov porotnikov, ki sodelujejo pri odločanju o pomembnih življenjskih vprašanjih posameznikov, njihovo delo pa po njihovem mnenju pogosto ni ustrezno ovrednoteno. Zato menijo, da bi morala odgovornost, ki jo nosijo, spremljati tudi primerna finančna nagrada.

Eden izmed predlogov se nanaša na sistematično izobraževanje sodnikov porotnikov. Obvezno in redno usposabljanje bi po oceni društva izboljšalo kakovost njihovega dela ter prispevalo k bolj strokovnemu in samozavestnemu sodelovanju v sodnih senatih. Društvo predlaga tudi, da bi predstavniki sodnikov porotnikov dobili možnost sodelovanja pri oblikovanju pravosodne politike, vključno z zastopanostjo v Sodnem svetu in sodelovanjem pri vprašanjih, povezanih z razvojem pravosodja tudi na ravni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Ustavno sodišče (Foto: sta)

Po besedah predstavnikov društva njihovi predlogi niso usmerjeni proti sodnikom, sodiščem ali pravni državi, temveč bi lahko prispevali h krepitvi zaupanja v sodstvo in njegovo boljše delovanje. “Pravna država ni močna zato, ker ne dopušča vprašanj. Močna je takrat, ko se vprašanj ne boji,” opozarjajo v društvu, kjer menijo, da so odprtost, dialog in pripravljenost na spremembe ključni za prihodnji razvoj slovenskega pravosodnega sistema.

V Društvu sodnikov porotnikov Slovenije zato pozivajo k širši javni razpravi o prihodnosti pravosodja ter poudarjajo, da ne zahtevajo privilegijev, temveč reforme, ki bi koristile tako pravosodju kot državljanom Republike Slovenije. Po njihovem prepričanju je za krepitev zaupanja v pravno državo potrebnih manj obrambnih refleksov in več poguma za spremembe.

A. S.