Diskriminacija zlasti Romov po mnenju AIS eden ključnih problemov na področju človekovih pravic

Otrokom neustrezni bivanjski pogoji preprečujejo in omejujejo pravico do izobraževanja. Razmere v romskih naseljih se v letu 2025 niso izboljšale, so zapisali v AIS ob danes objavljenem letnem poročilu Amnesty International za leto 2025.

AIS je šele 17. aprila, pet mesecev po tem, ko so vladi predali podpise pod peticijo za ureditev dostopa do vode za vse romske družine na JV Slovenije, od vlade prejel odgovor s pojasnilom o sprejetju zakona o zagotavljanju javne varnosti. Vendar pa ta zakon po oceni nevladne organizacije ne uspe skriti, da gre za obliko kolektivnega kaznovanja romskega prebivalstva, hkrati pa ne zmore izpolniti svojih obveznosti in učinkovito preprečevati rasizma in diskriminacije romske skupnosti v tem delu države, je opozorila direktorica AIS Nataša Posel.

Po njenih besedah vlado v odgovoru skrbi nesistemsko poseganje v urejanje prostora, da ne bi bili s tem drugi državljani v neenakopravnem položaju glede na romsko prebivalstvo. Hkrati pa neenakopraven položaj romskega prebivalstva sprejema kot normalen, je kritična.

Poleg tega je vlada po navedbah AIS spomnila, da se lahko lokalne skupnosti prijavljajo na evropske in državne razpise za urejanje komunalne infrastrukture v naseljih. Toda občine tudi takrat, ko so ta sredstva na voljo, zanje ne zaprosijo ali jih porabijo za druge namene.

Vlada je po njihovem opažanju z zakonom o zagotavljanju javne varnosti še poslabšala razmere, ker je omogočil rubeže socialnih pomoči. Tako je v prvih treh mesecih letos več kot 1000 posameznikov in njihovih družin z območja celotne države ostalo brez socialnih pomoči, dokler ustavno sodišče ni v začetku aprila začasno zadržalo sporne določbe.

Da je romska problematika pomembno vprašanje na področju človekovih pravic v Sloveniji, meni tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Posebej opozarja na intersekcijsko diskriminacijo romskih deklic in neuspešno integracijo Romov. Pri tem opozarja, da bi morale tako občine kot država stopiti skupaj in najti dolgoročne rešitve, so zapisali pri Varuhu.

Kot ključno je Drenik Bavdek izpostavila tudi vprašanje dostopa do zdravnika “tako na primarni kot sekundarni ravni glede na nedopustno dolge čakalne vrste, na pomanjkanje kadrov, vključno v sodstvu, tudi na pomanjkanje sodnih izvedencev, pa nadalje v zdravstvu, sociali, šolstvu in inšpekcijskih službah”. Ob tem je omenila tudi nujnost preprečevanja nasilja vseh vrst.

V slovenski Amnesty so sicer v letnem sporočilu zapisali tudi, da je slovenska vlada kot prva v Evropi 31. julija lani razveselila s sprejetjem sklepa o prepovedi trgovanja z orožjem z Izraelom. Le nekaj dni pozneje pa je sprejeti sklep prekršila in omogočila ladji, ki je prevažala vojaški tovor, da izpluje proti Izraelu.

V letu 2025 so ostale nerešene tudi druge pomembne teme človekovih pravic. Tako so bili izbrisani brez statusa še naprej brez možnosti, da si ga uredijo. Azilni postopki še vedno trajajo občutno predolgo, nadaljujejo pa se tudi vračanja prosilcev za azil na Hrvaško kljub številnim poročilom in dokazom o kršitvah pravic prosilcev za azil v tej državi.

Tudi na področju transspolnih oseb ugotavljajo nerešeno vprašanje, saj morajo ti za spremembo podatka o spolu v dokumentih še naprej pridobiti medicinske izvide. Prav tako vlada ni prepoznala nujnosti sprejetja nacionalne strategije za LGBTIQ+.

Nenazadnje so v slovenski Amnesty opozorili, da je brez osebnega zdravnika približno 140.000 ljudi, vključno z več kot 30.000 odraslimi, ki so zdravniško pomoč morali poiskati v začasnih ambulantah za neopredeljene.