Desna sredina zahteva sistemsko rešitev: “Zakon o dolgotrajni oskrbi je le krpanje napak vlade”

DZ je na izredni seji obravnava predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, ki so ga stranke desne sredine zavrnile. Zakonu so očitale predvsem, da ni sistemski, ampak zgolj začasen popravek porodnih napak prejšnje vlade. Po njihovem mnenju ne rešuje ključnih težav (dostopnost oskrbe na domu, kadri, dolgoročna vzdržnost, neenakost) in ne zagotavlja pravičnosti za uporabnike, ki že plačujejo prispevek.

Na dnevnem redu je bil tudi tudi osnutek letnega poročila o napredku 2026, sledila pa je še ena izredna seja in obravnava predloga sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost.

Poslanci so najprej obravnavali proceduralno razširitev dnevnega reda z osnutkom letnega poročila o napredku 2026 in priporočilom Skupnega odbora (EPA 18-X). Razlog: poročilo je treba poslati v Bruselj do konca meseca, Skupni odbor pa je ocenil osnutek kot neustrezen in predlagal priporočilo za dopolnitev glede na mnenja Fiskalnega sveta. Razprava se je hitro razvila v širšo vsebinsko debato o stanju javnih financ, zapuščini odhajajoče vlade Roberta Goloba, primanjkljaju, trošenju in nujnosti sanacije.

Poslanec Zvone Černač (SDS) je v razpravi o razširitvi dnevnega reda ostro kritiziral stanje javnih financ pod odhajajočo vlado Roberta Goloba (700 milijonov evrov primanjkljaja v prvih treh mesecih, neupoštevanje priporočil Fiskalnega sveta, preplačane investicije). Čeprav neposredno ni govoril o dolgotrajni oskrbi, je kontekst jasen: nova vlada podeduje “katastrofalno stanje“, ki otežuje kakršnekoli sistemske ukrepe.

.@ZCernac: Vlada Roberta Goloba je leta 2022 prevzela polno blagajno in močno gospodarsko rast. 📊 Danes pa smo pri opozorilih o finančni nestabilnosti in celo scenarijih trojke. 📉

💸 Kam je šel denar? 💸

⛔️ 7,7 milijona za stavbo na Litijski, ki še danes propada
⛔️ 6,5… pic.twitter.com/K1KhmgqevK

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 24, 2026

Oster do stanja, ki ga je Golobova vlada pustila za sabo je bil tudi poslanec Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, FOKUS) , ki je prav tako v proceduralni razpravi govoril o “jami” v javnih financah, ki jo je izkopala odhajajoča vlada z “bombonjerami” in neučinkovitim trošenjem. Podprl je obravnavo poročila, ker je po njegovem mnenju treba soočiti dejstva in ne prelagati odgovornosti: “Pa boste vi govorili, da smo mi krivi, da smo mi zdaj prinesli to jamo, črno luknjo v slovenske javne finance. Dajte se soočiti s posledicami svojih dejanj.”

Levičarji vidno živčni, ko Janez Cigler Kralj izpostavlja dejstva. pic.twitter.com/7CH0iv0odP

— Odkrita Slovenija (@OdkritaSLO) April 24, 2026

Nato so prešli na 2. točko dnevnega reda – prvo obravnavo Predloga zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi in začasni podpori izvajalcem institucionalnega varstva (interventni zakon, vložen s strani poslanske skupine Levice in Vesne s prvopodpisanim Luko Mescem). Zakon naslavlja porodne težave sistema dolgotrajne oskrbe: neenakost med stanovalci domov (tisti, sprejeti po 1. decembru 2025, plačujejo višje položnice), zamude pri odločbah, pomanjkanje kadra, administrativne ovire in začasno sofinanciranje stroškov dela izvajalcem (do konca 2026, ocenjena vrednost okoli 28 milijonov evrov).

Podpora zakonu so napovedale koalicijske skupine (Svoboda, Levica/Vesna, SD), medtem ko so ga opozicijske skupine (SDS, NSi/SLS/FOKUS, Demokrati Anžeta Logarja, Resni.ca) zavrnile že v prvi obravnavi.

Mojca Žnidarič (Demokrati) je v svojem nastopu priznala, da predlog zakona odpira resnične težave, s katerimi se ljudje v praksi že srečujejo – višje stroške dela, hudo pomanjkanje kadra, zaostanke na vstopnih točkah, počasno odločanje in negotovost uporabnikov. Prav tako je izpostavila, da zakon vsebuje nekatere dobre rešitve, kot so začasno sofinanciranje dodatnih stroškov dela, večja vloga zunanjih strokovnjakov pri ocenjevanju in prednostna obravnava stanovalcev domov za starejše s povračili stroškov za nazaj. Kljub temu pa poslanke in poslanci Demokrati Anžeta Logarja zakona ne bodo podprli. Po njenih besedah zakon namreč ni sistemska rešitev, temveč zgolj poskus sanacije sistema, ki je bil že v samem začetku slabo zastavljen. Gre za popravljanje posledic, na katere je bilo opozorjeno že prej, a jih prejšnja vlada ni pravočasno odpravila.

Poslanska skupina Resni.ca po besedah Katje Kokot predloga zakona ne bo podprla, ker ne predstavlja reforme dolgotrajne oskrbe, temveč zgolj začasen interventni ukrep za manj kot eno leto (1. 3. 2026–31. 12. 2026) v vrednosti 28 milijonov evrov. Vlada je najprej uvedla prispevek in zbiranje denarja (v letu 2025 zbranih 270,6 mio €, porabljenih le 127,7 mio €), a ni zagotovila delujočih storitev – oskrba na domu je realizirana z 0 €, e-oskrba pa minimalno, medtem ko je skoraj 20.000 ljudi že v institucionalni oskrbi in le 1.800 na domu. Predlog prinaša dodatno administracijo, roke, prilagoditve financiranja in še več začasnih popravkov, ne pa enotnega, preglednega in dolgoročno vzdržnega sistema. Ker ne odpravlja vzrokov težav, temveč le blaži posledice slabega začetka, ga Resni.ca ocenjuje kot parcialen, finančno nejasen in strokovno nezadosten popravek, ki ljudem ne prinaša prave rešitve.

Slovenska demokratska stranka že dlje časa opozarja, da sistem dolgotrajne oskrbe v praksi ne deluje, pravice obstajajo le na papirju, storitve pa so ljudem pogosto nedosegljive. Zaradi tega se upravičenci raje odločajo za denarna izplačila: “Vse več upravičencev se namesto za storitve odloča za denarna izplačila, pa ne zato, ker bi si to želeli, ampak ker storitev preprosto ni na voljo.”

Foto: zajem zaslona

“Že sam predlog interventnega zakona je za to vaše tiho priznanje, da sistem ne deluje,” je poudarila Karmen Furman.

Furman je poudarila, da gre za gasilske ukrepe, ki popravljajo posledice, ne pa vzroke. Dolgotrajna oskrba na domu je izjemno omejena (le 187 oseb, okoli 271.000 €), postopki predolgi (čakanje 4–12 mesecev, več kot 15.000 vlog še brez odločbe), v institucionalnem varstvu pa čaka več kot 20.000 ljudi. Zbranih je bilo skoraj 270 milijonov evrov prispevkov, a denar ni bil ustrezno porabljen, del pa celo preusmerjen drugam.

Osrednji problem je kadrovski kolaps – prenizke plače, pomanjkanje kadra in neustrezna organizacija. Predlog zakona po njenem mnenju ne rešuje temeljnih težav, ustvarja pa tudi neenakosti med oskrbovanci. SDS sicer podpira sistem dolgotrajne oskrbe, a vztraja pri odpravi prispevka za upokojence, ki so že v preteklosti prispevali v socialno varnost, zdaj pa plačujejo za storitve, ki jim niso dostopne. Furman je zaključila, da je odgovornost za trenutno stanje jasno na strani vlade zaradi zamud in slabih odločitev.

Poslanska skupina NSi, SLS in FOKUS predlaganega interventnega zakona ne podpira, ker ne prinaša celovitih in dolgoročnih rešitev za dolgotrajno oskrbo, temveč zgolj začasne, parcialne in nepregledne popravke, ki še dodatno zapletajo sistem. Poslanec Aleksander Gungl Po njihovem mnenju zakon uvaja različne režime za različne skupine upravičencev, odstopanja od osnovnega zakona in dodatne birokratske postopke, kar ustvarja pravno negotovost, neenako obravnavo in še več administracije namesto poenostavitve. Prednostno naslavlja težave v domovih za starejše, medtem ko oskrbo na domu, skupnostne oblike bivanja in podporo svojcem pušča v ozadju, čeprav bi morala biti dolgotrajna oskrba univerzalna pravica in usmerjena v deinstitucionalizacijo.

Foto: zajem zaslona

Namesto da bi sistemsko odpravil vzroke, kot so kadrovska podhranjenost, dolge čakalne dobe in pomanjkanje storitev na domu, zakon le blaži posledice za omejeno obdobje z okoli 28 milijoni evrov dodatnih sredstev, ne da bi zagotovil finančno vzdržnost po izteku ukrepov. Zato v NSi, SLS in FOKUS menijo, da takšen pristop ne rešuje ključnih problemov in da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

A.H.

The post Desna sredina zahteva sistemsko rešitev: “Zakon o dolgotrajni oskrbi je le krpanje napak vlade” first appeared on Nova24TV.