Danes praznuje eno najpametnejših bitij v morju – ima tri srca, modro kri in osem lovk

Danes, 8. oktobra, obeležujemo svetovni dan hobotnic, posvečen eni najbolj inteligentnih in nenavadnih živali v morju. Hobotnica ima tri srca, modro kri, osem lovk in živčni sistem, ki ji omogoča izjemno natančno gibanje. Zna spreminjati barvo in videz kože, reševati probleme ter uporabljati predmete iz okolice.

Datum ni naključen. Osmi dan oktobra simbolizira osem hobotničinih lovk, angleško ime meseca October pa izhaja iz latinske besede octo, ki pomeni osem. Oktober je bil namreč v starem rimskem koledarju osmi mesec.

Svetovni dan hobotnic so leta 2007 začeli obeleževati ljubitelji glavonožcev, povezani s spletno skupnostjo TONMO (The Octopus News Magazine Online). Njihov namen je bil opozoriti na izjemne sposobnosti teh živali in njihov pomen za morski ekosistem.

Hobotnica v vodi, Foto: arhiv Vse za moj dan

Tri srca, modra kri in skoraj devet možganov

Telo hobotnice je precej drugačno od telesa večine živali, ki jih poznamo. Ima tri srca. Dve črpata kri skozi škrge, kjer se ta obogati s kisikom, tretje pa jo poganja po preostalem telesu.

Posebnost je tudi njena kri, ki je modre barve. Namesto hemoglobina, ki pri človeku vsebuje železo, hobotnice za prenos kisika uporabljajo hemocianin, beljakovino z bakrom. Še zanimivejši je njihov živčni sistem.

Pogosto lahko preberemo, da imajo hobotnice devet možganov. To ni povsem natančno. Imajo ene osrednje možgane in obsežna živčna središča v vsaki od osmih lovk. Velik del njihovih živčnih celic je razporejen zunaj osrednjih možganov. Zato lahko lovke opravljajo zapletene gibe in obdelujejo informacije o dotiku ter okolici z veliko mero samostojnosti. Hobotnica lahko z eno lovko raziskuje razpoko, z drugo išče hrano, preostale pa ji pomagajo pri premikanju.

Lahko se stisne skozi odprtino, veliko kot njen kljun

Hobotnice nimajo kosti in notranjega okostja. Njihovo telo je mehko, mišičasto in izjemno gibljivo.

Zaradi tega se lahko skrijejo v zelo ozke razpoke med skalami ali pod kamne na morskem dnu.

Najtrši del njihovega telesa je kljun, s katerim razkosajo plen. Če je odprtina dovolj velika, da skoznjo spravijo kljun, lahko pogosto skozi njo potisnejo tudi preostanek telesa.

To jim omogoča, da se učinkovito skrivajo pred plenilci, obenem pa dosežejo rake in druge živali v skrivališčih, ki so za večino morskih plenilcev nedostopna.

Mojstrice preobleke, ki jih lahko gledate, pa jih ne opazite

Ena najbolj osupljivih sposobnosti hobotnic je spreminjanje barve in površine kože. V njihovi koži so posebne pigmentne celice, imenovane kromatofore. Z njihovim širjenjem in krčenjem lahko hobotnica zelo hitro spremeni svojo barvo oziroma vzorec.

Poleg tega lahko z mišicami spreminja obliko površine kože. V nekaj trenutkih je lahko videti skoraj gladka, nato pa njena koža dobi izbokline, ki spominjajo na skalo ali morsko rastlinje.

Tako se lahko skoraj popolnoma zlije z morskim dnom.

Potapljači zato hobotnico pogosto opazijo šele, ko se premakne. Žival, ki je bila še trenutek prej videti kot del kamnite podlage, nenadoma razkrije lovke in se umakne v zavetje.

Hobotnice uporabljajo tudi orodje

Njihova inteligenca ni omejena na skrivanje in lov. Raziskovalci so pri nekaterih vrstah opazovali uporabo predmetov za zaščito. Znani so primeri hobotnic, ki prenašajo prazne kokosove lupine in jih pozneje uporabijo kot zavetje.

V raziskovalnih okoljih so hobotnice pokazale sposobnost reševanja različnih nalog, od odpiranja posod do iskanja poti do hrane.

Imajo tudi dober spomin in se lahko učijo na podlagi izkušenj. Vseeno njihove inteligence ni preprosto primerjati s človeško. Njihov živčni sistem se je razvijal po povsem drugačni evolucijski poti kot živčni sistem sesalcev.

Prav zato so zanimive tudi za znanstvenike, ki raziskujejo, kako se lahko pri različnih živalih razvijejo zapletene sposobnosti učenja in reševanja problemov.

Hobotnica, Foto: arhiv Vse za moj dan

Hobotnice v Jadranskem morju

Za srečanje s hobotnico ni treba odpotovati v tropske kraje. Navadna hobotnica (Octopus vulgaris) živi tudi v Jadranskem morju.

Najdemo jo predvsem na kamnitem morskem dnu, ob skalnatih obalah, med večjimi kamni in v razpokah, kjer si uredi skrivališče.

Pogosto je aktivnejša v mraku in ponoči, ko išče hrano. Prehranjuje se predvsem z raki, školjkami in drugimi morskimi živalmi.

Njeno prisotnost lahko včasih razkrijejo ostanki lupin in oklepov plena pred skrivališčem. Hobotnica si namreč pogosto uredi stalno zavetje, kamor se vrača.

Če jo opazite med potapljanjem ali plavanjem z masko, je najbolje, da se ustavite in jo nekaj časa opazujete z razdalje. Ni je treba prijemati, vleči iz razpoke ali siliti, da zapusti skrivališče.

Če se počuti ogroženo, lahko izpusti oblak črnila, ki plenilca zmede in ji omogoči pobeg.