Dalanda Diallo. Zimska plesna šola – prostor odprtosti in radovednosti!

3 hours ago 17

41. edicija Zimske plesne šole bo potekala od 20. do 23. februarja v Mariboru.

Draga Dalanda, si/ste pred 41. edicijo Zimske plesne šole, tokrat se mi zdi kar v celoti pod tvojim vodstvom, kajne. Pogled na letošnji program pa pokaže, da si povabila nekaj pedagogov, ki še niso bili del programa ZPŠ oz. zelo redko. Kako si oblikovala torej program, kaj si imela v mislih pri tem?
Pozdravljena, Barbra. Letošnji program sva oblikovali skupaj z Nino Meško, samostojno svetovalko za ples na JSKD. Moja osnovna želja je bila ustvariti čim bolj pester, živ in raznolik program znotraj realnih možnosti, ki jih imamo, ter plesalcem ponuditi delavnice in pristope, do katerih sicer redkeje pridejo – bodisi zaradi časa, dostopnosti ali same strukture plesnega izobraževanja. Želela sem, da program nagovori različne profile plesalcev: tiste, ki jih zanima tehnika, raziskovanje, ustvarjalni proces, pa tudi tiste, ki iščejo svež navdih ali drugačen vstop v gib.

Pri snovanju sem se močno oprla na svojo izkušnjo pedagoginje ‘na terenu’ – na to, kaj se mi zdi v tem trenutku res pomembno in potrebno. V teh precej norih časih je velik izziv mlade motivirati za poglobljeno nadgradnjo plesnega znanja, zato sem se še pred oblikovanjem programa veliko pogovarjala prav z njimi in poslušala, kakšne vsebine si želijo, kaj jih zanima, kaj jih premakne. Zdelo se mi je pomembno tudi, da občasno povabimo pedagoge iz tujine, saj takšni stiki vedno prinesejo svež veter, drugačne poglede in nove impulze. Hkrati pa sem želela, da Zimska plesna šola ostane prostor odprtosti in radovednosti – zato je v programu tudi bolj sproščen, dostopen vsebinski del, kot je salsa, ki je res primerna za vsakogar, ter butoh, ki lahko bolj izkušenim performerjem, pa tudi igralcem, odpre povsem drugačna raziskovalna polja. Skratka: program, ki vabi k gibanju, raziskovanju in srečevanju – brez pritiska, a z veliko možnosti.

Predstavi nam sodelujoče pedagoge, ki bodo prvič na ZPŠ in tiste, ki so že stari pedagoški mački?
Med novimi obrazi je Max Masahiro Levy, Američan japonskih korenin, ki živi in deluje v Nemčiji. Njegova plesna pot se je začela v klasičnem baletu, danes pa deluje predvsem na področju modernega in sodobnega plesa ter ustvarja lastne koreografije. Na ZPŠ bo poučeval modern tehniko, repertoar – ki ga lahko razumemo kot koreografsko delavnico – ter partnering, kar ponuja zelo celosten vpogled v njegovo prakso.

Posebej vesela sem tudi sodelovanja z Jernejo Fekonja, mariborsko plesalko, ki se po uspešni mednarodni karieri vrača v domače okolje. Po zaključeni SVŠGUGL je študij nadaljevala na plesni akademiji v Budimpešti, nato pa delovala in ustvarjala v tujini. Na ZPŠ bo delila svoje bogato znanje sodobne plesne tehnike in partneringa. Trenutno je v ustvarjalnem procesu z argentinskim akrobatom in gibalcem Felixom Rapelom, ki živi in dela v Belgiji.

V februarju bo na umetniški rezidenci v Mariboru, ki jo na JSKD OI Maribor letos prvič izvajamo v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže in Plesno izbo Maribor. To se mi je zdela odlična priložnost, da Felix svoje znanje deli tudi z udeleženci ZPŠ.

Ker bo zaradi delovnih obveznosti v Bruslju lahko poučeval le dva dni, sem takoj pomislila na April Veselko, ki se je specializirala za ples z akrobatiko – skupaj s Felixom tvorita res močno in navdihujočo kombinacijo za skupni workshop.

Z Ryuzom Fukuharo smo želeli nagovoriti plesalce, ki jih zanimajo poglobljeni, intenzivni ustvarjalni procesi. Takšnih je morda manj, a se mi zdi izjemno pomembno, da tovrstno raziskovanje v plesu ohranjamo in spodbujamo. Butoh zahteva pogum, odprtost in čas – in prav zato upam, da se bo našlo veliko radovednih in drznih, ki bodo pripravljeni stopiti na to raziskovalno pot.

Med ‘starimi znanci’ je Katja Čuk, ki je na ZPŠ že poučevala. Že nekaj let živi in dela v Barceloni in zdi se mi, da je v tem času nabrala še dodatne izkušnje, ki jih bo letos lahko delila z nami.

Vita Osojnik je prav tako že večkrat poučevala na ZPŠ. Njen pristop k baletu je izjemen, saj zna za to tehniko navdušiti tudi sodobne plesalce, ki jim klasični balet morda ni najljubši. Poučuje telesu prijazen balet, ki upošteva anatomijo posameznika in ne forsira form, kar je primerno za plesalce različnih stilov. Hkrati pa je to odlična priložnost tudi za baletnike, da spoznajo bolj odprt, sodoben pogled na balet. Poleg tehnike bo vodila tudi koreografsko delavnico, kjer bodo udeleženci lahko raziskovali in razvijali lastno ustvarjalnost.

Na koncu pa še Saša Lončar z delavnico za otroke in mentorje. Aktivno vključevanje plesa v vrtčevski kurikulum se mi zdi izjemno pomembno, Saša pa ima pedagoške pristope, ki znajo vzgojitelje res opolnomočiti za delo z najmlajšimi. Mentorji bodo lahko hospitirali na delavnici za otroke in Sašo opazovali ‘v akciji’, kako skozi igro, domišljijo in gib spodbuja naravni otroški čut za ples.

Čeprav je dogajanje v Mariboru pa je namenjeno vsem slovenskim kreativcem. Kakšen je letošnji odziv in kdo se v največji meri odzove?
Ker trenutno še nismo zaključili z Early bird prijavami be norem še v celoti komentirati, a je odziv kar soliden. Pravil glede tega, kdo se odzove ni. Je kar nekaj mariborskih plesalcev, pridejo pa plesalci celo iz Primorske, Brežic, Laškega in drugod. V glavnem pa so to v veliki meri plesalci, ki plešejo sodobni ples ali modern.

Maribor ima dobro bazo plesnih šol po količini le teh. Kako jih nagovoriti, da pridejo v čim večjem številu in kako pomembni so pri tem njihovi pedagogi?
Maribor ima res dobro bazo plesnih šol, a v teh časih je mlade zelo težko motivirati za karkoli dodatnega in izven že obstoječe ponudbe. Prav zato je vloga pedagoga pri tem ključna. Pedagogi so tisti, ki lahko plesalcem jasno predstavijo, zakaj so dodatna izobraževanja pomembna za njihov dolgoročni plesni razvoj in kako stik z različnimi pedagogi vpliva na širjenje plesnega izraza in razumevanje plesa. Tako menime, da je plesne šole najboljše naogovoriti preko njihovih pedagogov. Po mojem občutku osebni stik, izkušnja, priporočilo še v največji meri odtehtajo odločitev ali se bo nekdo vpisal na ZPŠ ali ne. Pomembno se mi zdi tudi poudariti, da tovrstna izobraževanja niso le nadgradnja znanja, ampak tudi prostor za gradnjo plesne skupnosti. Plesalci iz različnih plesnih šol se tam srečujejo, spoznavajo in povezujejo, kar dolgoročno bogati celotno plesno okolje v mestu.

Se plesalci zavedajo, da je konstantna izobrazba nujna?
Mislim, da se plesalci tega zavedajo, a pogosto premalo. Dokler telo deluje in imamo občutek, da napredujemo, se stalna izobrazba hitro postavi na stranski tir. A ples je živo področje – telo se spreminja, prakse se razvijajo in brez nenehnega učenja hitro obstanemo. Konstantna izobrazba ni pomembna le zaradi tehnike, temveč tudi zato, da ohranjamo radovednost, širimo pogled in ostajamo povezani s samim razvojem plesa.

Kaj vse lahko plesalec pridobi z obiskom ZPŠ?
Z obiskom Zimske plesne šole plesalec pridobi nova znanja, drugačne pristope in možnost za tehnično nadgradnjo. Delavnice omogočajo, da se plesalci srečajo s pedagogi in vsebinami, do katerih sicer nimajo vedno dostopa. Poleg tega je ZPŠ priložnost za izmenjavo izkušenj, spoznavanje drugih plesalcev in za to, da se za nekaj dni res osredotočiš na ples, brez vsakodnevnih obveznosti. Pogosto ravno to prinese novo motivacijo in jasnejši pogled na lastno plesno prakso.

Ker si sama še vedno aktivna ustvarjalka pa povej kaj pripravljaš, kakšnega projekta se lotevaš?
V tem trenutku nimam potrebe po ustvarjanju česa novega. Potrebujem čas za premislek in predvsem premor, da bom sploh lahko znova ustvarjala. Leta nenehnega pogona in produkcije so me izčrpala in zdaj se moram najprej vrniti k sebi. Zato si v tem obdobju želim predvsem več ponovitev že obstoječih predstav, da lahko svoje delo poglobim, mu dam več časa.