
Obnova cerkve sv. Mohorja in Fortunata na piranskem pokopališču se
preveša v novo fazo – zaključujejo se dela na zunanjščini,
konservatorsko-restavratorski posegi pa se selijo v notranjost objekta.
Včeraj se je na lokaciji prvič sestala skupina strokovnjakov, ki bo
vodila nadaljnje posege. V ekipi sodelujejo Vanja Prohinar,
konzervatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Nataša
Škerjanec, restavratorka iz istega zavoda, ter Blaž Šeme, profesor na
Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Pri
projektu sodeluje tudi skupina sedmih študentk restavratorstva, ki bodo
pod strokovnim vodstvom pridobivale praktične izkušnje.
Kapela, zgrajena po načrtih iz leta 1860, se je do danes ohranila kot
celostna umetnina brez večjih degradacij. Njena posebnost je materialna
in oblikovna zasnova, saj notranjost združuje ometane površine in
lesena rebra kupole. Značilen je tudi ponavljajoč se osmerokotni
motiv, prisoten v tlorisu, stropni dekoraciji in tlaku.
Po besedah Vanje Prohinar je objekt v dobrem statičnem stanju, vendar
so pretekli funkcionalni posegi v notranjosti prekrili njegovo prvotno
okrasje. Namen prihajajočih del je zato postopno razkriti in ponovno
predstaviti izvirno podobo prostora.
Kot pojasnjuje Nataša Škerjanec, so sondiranja iz leta 2003 že
pokazala, da se pod današnjimi nevtralnimi opleski skriva originalna
dekorativna poslikava iz 19. stoletja. Sedaj bodo sledila nova
sondiranja, ki bodo omogočila natančnejše razumevanje stanja in
oblikovanje celovitega programa konservatorsko-restavratorskih posegov.
Dela bodo izvajali študenti, ki bodo med drugim testirali tudi
stabilnost barvnih plasti, sledila bo priprava grafične dokumentacije
ter izdelava prerisov odkritih poslikav, na podlagi katerih bo
oblikovana rekonstrukcija nekdanje podobe notranjščine. V nadaljevanju
bo narejen natančen načrt konservatorskih in restavratorskih posegov,
ki bo omogočil postopno razkritje izvirne poslikave in kapeli povrnil
njen prvotni umetnostni izraz.

2 hours ago
18












English (US)