Čebelnjaki – dragocen del slovenske stavbne dediščine

Med številne bisere slovenske stavbne dediščine ne sodijo le mogočne zaščitene zgradbe, cerkve in gradovi, temveč tudi skromnejše, a za naš prostor nič manj značilne stavbe – hiše, kozolci in čebelnjaki.

Tradicionalni slovenski čebelnjak se je skozi čas razvil iz preproste lesene konstrukcije z enokapno streho, postavljene na štirih stebrih, v pravo stavbo z dvokapno streho. Večinoma je izdelan iz lesa ter prilagojen lokalnemu okolju in potrebam čebelarja. Njegova posebnost pa niso le oblika, lega in način gradnje, temveč tudi panji, ki jih krasijo znamenite poslikane panjske končnice – svojevrsten biser slovenske ljudske umetnosti.

Pomen čebelarstva in čebelnjakov presega naše nacionalne meje. Slovensko čebelarstvo je namreč vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine.

O bogati tradiciji slovenskih čebelnjakov se lahko obiskovalci prepričajo tudi v dvorani Antona Janše v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer je na ogled zanimiva razstava modelov različnih čebelnjakov. Makete so izdelali učenci srednjih šol v okviru natečaja družbe Belinka v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Mladi ustvarjalci so svoje delo vzeli nadvse resno. Njihove makete so izdelane do najmanjših podrobnosti in obiskovalca ne seznanjajo le z različnimi oblikami čebelnjakov, temveč mu približajo tudi njihovo okolico. Med modeli najdemo različne tipe – od klasičnih do prevoznih, od enokapnih do dvokapnih, pa vse do nekoliko bolj nenavadnih in nadstandardnih rešitev, med katerimi zagotovo izstopa nadstropni čebelnjak.

A pri razstavi ne očarajo le čebelnjaki v malem. Mladi ustvarjalci so s skrbno izdelanimi podrobnostmi pričarali tudi podobo okolice, v kateri ti čebelji domovi stojijo. Manjka jim pravzaprav le tisto, kar bi maketam dodalo še zadnjo piko na i – prave čebelice in njihovo brenčanje.

Toda za to ni treba daleč. Le streljaj stran od razstavnih maket stojijo pravi čebelnjaki. Tam pa se zgodba, ki se začne med maketami, nadaljuje v živo – z vonjem lesa, pogledom na panje in predvsem z značilnim brenčanjem čebel.

Zato si velja vzeti čas za obisk Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ogled razstave maket in pravih čebelnjakov je prijetna priložnost, da pobliže spoznamo del slovenske stavbne in nesnovne kulturne dediščine ter tradicijo, ki jo že stoletja soustvarjajo čebele in njihovi skrbniki.

Avtor: DJD

The post Čebelnjaki – dragocen del slovenske stavbne dediščine appeared first on domžalec.si.