“Če pride iz Trsta, bo padlo za dva prsta.” Stari rek skriva dobro opazovanje vremena

Nekoč vremenske napovedi niso prihajale na telefon, radarske slike pa so bile za večino ljudi nepredstavljive. Kmetje, gozdarji in ljudje ob morju so vreme ocenjevali po oblakih, vetru, barvi neba in smeri, iz katere so prihajale padavine. Iz takšnih opazovanj so nastajali tudi kratki reki, ki so si jih ljudje lažje zapomnili.

Eden takšnih pravi:

Če pride iz Trsta, bo padlo za dva prsta.
Če pride z juga, bo padlo za dva pluga.
Če pride iz Pirana, bo padalo dva dana.

Na prvi pogled zveni skoraj kot šaljiva rima. V ozadju pa je precej preprosta vremenska logika: smer, iz katere v Slovenijo doteka vlažen zrak, lahko zelo vpliva na količino in trajanje padavin.

Piran, Foto: Pexels

Največ pove smer, iz katere prihaja vlažen zrak

Slovenija leži na območju, kjer se hitro srečajo vplivi Alp, Dinaridov, Jadranskega morja in Sredozemlja. Prav relief ima pri padavinah zelo pomembno vlogo. Agencija za okolje pojasnjuje, da na količino padavin pri nas močno vplivata veter in orografija, torej razporeditev hribov in gorovij. Na privetrni strani gorskih pregrad praviloma pade več padavin.

Posebej zanimiv je jugozahodni zračni tok. Tak veter lahko iz Sredozemlja proti Sloveniji prinaša topel in z vlago bogat zrak. Ob dviganju nad hribovjem se zrak ohlaja, vodna para se kondenzira in padavine se lahko močno okrepijo.

ARSO je pri nekaterih obilnih padavinskih dogodkih ugotavljal, da lahko ob močnem in vlažnem jugozahodniku na območju Julijskih Alp in dinarske pregrade v 24 urah pade tudi več kot 200 milimetrov padavin.

Prav tu lahko iščemo meteorološko ozadje starega reka.

“Iz Trsta za dva prsta”

Del o Trstu bi bilo napačno razumeti dobesedno, kot da smer iz Trsta vedno pomeni določeno količino dežja ali snega.

Gre za ljudski način opisovanja smeri, iz katere so ljudje na določenem območju opazovali prihod oblakov. Če je vremenska motnja prihajala iz zahoda ali jugozahoda, je lahko prinesla padavine, vendar njihova moč ni bila vedno enaka.

Izraz “za dva prsta” je slikovit opis manjše količine. Pri takšnih rekih je vedno treba upoštevati tudi kraj njihovega nastanka. Rek, ki je dobro deloval v eni dolini ali vasi, ni nujno enako dobro opisoval vremena na drugem koncu Slovenije.

Južni in jugozahodni tok lahko prineseta precej več vlage

“Če pride z juga, bo padlo za dva pluga,” je močnejše. Tudi “dva pluga” seveda ne pomenita natančne količine. Sporočilo je, da bi lahko bilo padavin precej več.

To ima precej dobro meteorološko podlago. Ob sredozemskih ciklonih nad Slovenijo pogosto prevladuje južni ali jugozahodni tok, ki proti našim krajem dovaja zelo vlažen zrak. Ob takšnih razmerah so padavine lahko dolgotrajne in obilne, zlasti v zahodni Sloveniji in na območjih, kjer se vlažen zrak prisilno dviguje ob gorskih pregradah.

Ni pa pravilo univerzalno. Ob južnem vetru je lahko vzhod države precej bolj suh od zahoda, saj se zračna masa ob prehodu čez relief spremeni. ARSO je pri nekaterih dogodkih opisal prav velike razlike med zahodno in vzhodno Slovenijo.

Piran, Slovenija, Foto: Pexels

Ljudska meteorologija ni bila brez osnove

Takšni reki danes ne morejo nadomestiti vremenske napovedi. Atmosfera je preveč zapletena, da bi smer enega oblaka povedala, koliko bo padlo.

Vendar stara opažanja niso bila nujno praznoverje. Ljudje so desetletja opazovali iste hribe, oblake in smeri vetra ter si zapomnili, kateri vzorci so se ponavljali.

Današnja meteorologija iste pojave opisuje z izrazi, kot so jugozahodni zračni tok, sredozemski ciklon in orografske padavine. Na terenu pa je nekoč zadostovala precej krajša različica: pogled proti Trstu, jugu ali Piranu in nekaj dobro zapomnjenih vrstic.

Vreme jutri – aktualna vremenska napoved za Slovenijo

Zakaj se okoli 15. avgusta pogosto spremeni vreme? Občutek ni povsem izmišljen

Vremenska napoved za dopust in morje: kje gledati, da vas vreme na obali ne preseneti

Objava “Če pride iz Trsta, bo padlo za dva prsta.” Stari rek skriva dobro opazovanje vremena se je pojavila na Vse za moj dan.