Če jim ne bodo dovolili graditi mošeje, so pripravljeni na stavko

Če jim lokalne oblasti ne bodo dovolile zgraditi mošeje, za katero so pred nekaj tedni kupili večje zemljišče v bližini železniške postaje v Mestrah, bo tamkajšnja muslimanska skupnost prekrižala roke, zaradi česar bi lahko obstalo delo v bližnji ladjedelnici Fincantieri, pa tudi v mnogih gostinskih obratih in hotelih v Benetkah.

Pripravljenost za stavko je izrazil Prince Howlader, eden izmed prepoznavnejših obrazov bangladeške skupnosti iz Mester, predsednik muslimanskega društva Giovani per l’umanità (Mladi za človeštvo), v katerem se prepoznava pomenljiv del bangladeške skupnosti v Mestrah. Howlader, glasen zagovornik pravice do prostora za molitev, je tudi v lokalnem vodstvu desne stranke Bratje Italije.

Pripravljenost za stavko so izrazili, potem ko je maja izvoljeni beneški župan Simone Venturini dal vedeti, da gradnja verskega centra na zemljišču, ki ga je omenjeno društvo že odkupilo, ni mogoča, ker »za to ni pogojev«. Dejal je, da je pripravljen na dialog, a da mora verska skupnost »najprej dokazati, da so se integrirali v lokalno stvarnost«. Med argumenti, ki jih je ponudil, je bil npr. ta, da so na območjih z večjo koncentracijo priseljencev težave z ločenim zbiranjem odpadkov.

Howlader je dejal, da je izbrano lokacijo za mošejo predlagal Venturinijev predhodnik Luigi Brugnaro, ki je celo omogočil stik med muslimansko skupnostjo in prejšnjimi lastniki. Muslimanska skupnost v Benetkah po navedbah Howladerja šteje kakih 40.000 vernikov, polovica jih prihaja iz Bangladeša. Opozoril je, da se zgodba okrog mošeje vleče že 15 let in pri tem spomnil, da ravno na delovni sili iz tujine sloni marsikatera lokalna dejavnost, začenši z ladjedelnico. Te besede so razkačile Raffaeleja Speranzona, voditelja Bratov Italije v Venetu, ki je dejal, da je grožnja s stavko nesprejemljiva in hkrati kazal s prstom na »levico«, čeprav tako občino Benetke (od leta 2015) kot deželo Veneto (od leta 1994) vodijo desnosredinski politiki.

Svoboda veroizpovedi je jasno zapisana v italijanski ustavi. V tretjem, osmem in devetnajstem členu.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.