Boštjan Pavlič »V soncu je moja pot«

V Menačenkovi domačiji v Domžalah so odprli novo sezono razstav v letu 2026/2027. Prvi letošnji razstavljavec je Boštjan Pavlič, inovator in urar, ki v svoji obrtni delavnici v Domžalah izdeluje vrhunske mojstrske urarske izdelke.

Odprtje razstave je bilo v torek, 6. oktobra 2026, razstavo pa sta predstavila Boštjan Pavlič, avtor razstave, in Ivana Potočnik, vodja programa za muzejsko dejavnost. Za postavitev razstave je poskrbel Roman Kos.

Natančna izdelava, usklajenost in urejenost elementov v urah Boštjana Pavliča zanimajo že od otroštva. Še posebej se navdušuje nad sončnimi urami, med katerimi ima pomembno mesto njegova avtorska ekvatorialna sončna ura P.B., ki ji pravi ura novega tisočletja. Na razstavi je na ogled veliko prenosnih sončnih ur, malih in velikih, ter stenskih – steklenih, lesenih, kamnitih ali kovinskih –, ki jih izdeluje na osnovi starodavnih veščin rokodelcev, kar ga uvršča med vrhunske slovenske mojstre rokodelce. Tako je nedavno pridobil tudi certifikat Rokodelstvo Art&Craft Slovenija.

Kot je na predstavitvi razstave dejal Boštjan Pavlič, je ura eden najlepših predmetov, ki obogati vsak dom. Že vrsto desetletij ima tudi svojo znamko »Paulio Bastelli«. Gre za majhno obrtno delavnico, ki jo je ustanovil v Domžalah. Ure »Paulio Bastelli« se zaradi ljubezni do ur in inovatorstva Boštjana Pavliča odlikujejo z odličnostjo izdelave in poudarkom na podrobnostih, njihova oblika, barvna paleta in izbor materialov pa so v simbiozi s statusom in življenjskim slogom lastnika ure.

Kar nekaj takšnih inovativnih ur je razstavljenih v Menačenkovi domačiji. Vsaka ura je ročno izdelana in oštevilčena, kar poveča njeno edinstvenost in vrednost ter daje nov pomen prikazovanju časa. Tako na razstavi vidimo okrogle, kvadratne in promocijske ure, med njimi pa se najde tudi talna ura.

Avtor razstave Boštjan Pavlič izdeluje ure iz različnih materialov, kot so steklo, les, kamen in kovina. Po želji so to lahko stenske, namizne ali talne oziroma pohodne ure, pravi unikat za polepšanje vsakdana.

Kot je dejal Boštjan Pavlič, so v vseh letih izkušenj skozi njegove roke prešle številne ure, saj izvaja popravila ur. Vsakega popravila se loti individualno, z znanjem in močnim občutkom odgovornosti. Z veseljem se loti tudi popravila starih ur, saj imajo te za lastnika pogosto veliko vrednost, ki jo skozi celoten proces spoštuje. Doslej se je lotil tudi večjega podviga – popravil je dve veliki uri na cerkvenih zvonikih.

Boštjanova ljubezen do ur velja tudi za žepne sončne ure, ki jih izdeluje z ljubeznijo, natančnostjo ter poznavanjem osončja. Kot otrok je pri šolskih urah tehnike spoznaval svoje ročne spretnosti in mehaniko. Poklic urarja zahteva mirnost, sistematičnost, vztrajnost ter urejenost.

Kot je dejal Boštjan Pavlič, ki je postavil več kot 30 metrov veliko sončno uro v Volčjem Potoku in manjšo na Ptuju, prostor s sončno uro pridobi dimenzije vesoljnega ravnovesja. Vse sončne ure nam kažejo gibanje Zemlje okoli Sonca. Zelo preprosto, a tako popolno. Sicer imamo že vrsto desetletij »fejk« poletni čas, zato moramo poleti senci, ki kaže na številčnico, dodati eno uro.

Sončne ure so ga pritegnile že v mladosti, ko jih je opazoval na pročeljih hiš ter cerkvenih zidov in tako velikokrat sledil sprehajanju sence po številčnici. Sončne ure so človekov najstarejši, najpopolnejši in najnatančnejši merilni instrument, ki se nikoli ne pokvari. Svetiti mora samo sonce. Zato se sončne ure postavljajo v prostorsko urejene zunanje vrtove, ki imajo dovolj površine in obilo sončne svetlobe.

Že vrsto let Boštjan Pavlič oživlja tradicijo žepnih oziroma potovalnih sončnih ur. Njegovo delo predstavlja edinstven stik med starodavnimi astronomskimi znanji in vrhunskim sodobnim rokodelstvom. Sončno uro sestavljata zložljivi leseni deščici, ki ju povezuje lanena vrvica. Ta služi kot kazalec, ki meče senco. Vgrajen imajo miniaturni ročno izdelani kompas, s katerim se ura pravilno usmeri proti severu.

Ure vsebujejo lestvico za nastavitev geografske širine, ki omogoča natančno odčitavanje časa v kar 32 evropskih mestih. Žepne sončne ure so narejene iz plemenitega lesa ter okrašene z laserskimi gravurami ali ročnimi poslikavami, ki pogosto vključujejo tradicionalne slovenske motive, kot so satovje in čebele. Na razstavi ima tudi dve žepni sončni uri z motivom domžalskega slamnika in pletene slamnate kite.

Pred kar nekaj desetletji je Boštjan Pavlič dobil lepo priložnost, da si je podrobneje ogledal potovalne sončne ure iz obdobja med 16. in 18. stoletjem. Te male lepotice so ga prepričale, da je poskusil tudi sam izdelati repliko in tako začel razvijati prenosne sončne ure na osnovi starodavnih veščin takratnih rokodelcev.

Ekvatorialna sončna ura je tako replika sončne ure iz 18. stoletja. Dve leseni ploščici, postavljeni pravokotno druga na drugo, s pomočjo vrvice mečeta senco na časovnico in merita čas. Ročno izdelani kompas služi za postavitev sončne ure v smeri severa. Na zunanji strani spodnje ploščice so navedena svetovna mesta posameznih držav z geografskimi širinami. Z nastavitvijo vrvice na primerno mesto sončna ura meri čas v vseh naštetih mestih.

Obiskovalec si lahko na razstavi za nekaj minut ogleda tudi videoposnetek Boštjana, kako izdeluje ure, jih umerja in postavlja v prostor. Boštjan je napisal in uspešno zagovarjal tudi diplomsko nalogo z naslovom »Razvoj novega izdelka – sončna ura«. Tudi ta sončna ura, golf palica, ki meče senco na podlago – polovico golf žogice –, je razstavljena v razstavnem prostoru Menačenkove domačije.

Boštjan je naredil tudi nekaj študij za Marezige, Koper in druge kraje, ki pa so za zdaj ostale le narisane študije in na realizacijo še čakajo.

Razstava bo na ogled do 30. oktobra 2026, od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ob ponedeljkih, nedeljah in praznikih je zaprto. Vstop je prost.

Avtor, foto in video: Miro Pivar