BOKSARSKA VREČA: Sanje letijo kot avtomobili

Ko sem pred nekaj tedni vozil po prenasičenem Trstu, med barcolanskim navdušenjem, turističnim prerivanjem in divjim drezanjem, da bi vsako vozilo našlo svoj prostorček, sem si zaželel akrobatske tehnologije nove igračke Elona Muska, Roadsterja družbe Tesla. Z veseljem bi pritisnil gumbek, da bi avto odpihnil vse okrog mene, dvignil se kakih deset metrov, se zavil v zraku in pristal na prostem parkirnem mestu, ki sem ga zagledal na drugi strani ceste. Ja, moje oči zagledajo prosto mesto še na 400 metrov razdalje.

Morda ste tudi vi zasledili, da se je Elon Musk ponovno predstavil svojim navijačem z novim šovom, v katerem je avtomobil skakal kot artist v cirkusu. Za razliko od manj uspelih šovov prejšnjih let, ko so obljubljene robote Optimus vodili na daljavo ali celo najeli kostumirane statiste, je bila tokrat kakovost šova vsaj nad pričakovanji. Tehnologija iz sveta raket se sreča z našimi vozniškimi potrebami.

Oziroma ne. Če se zares zaustavimo pri tem, kaj vse prikazani prototip zmore, je resnično težko najti razlog, da bi imeli v garaži tako močan avtomobil, ki se lahko kosa z bojnim letalom. Ga bodo sploh prodajali? Revija Avto fokus lepo povzame nori načrt Elona Muska: »Tesla je napovedala tri izvedbe. Osnovni performance bo dvosedežni električni športni avtomobil z aktivno aerodinamiko in sistemom podtlaka, ki naj bi do 97 km/h pospešil v manj kot 1,6 sekunde. Različica thrust bo dobila še zadnje potisnike, s katerimi naj bi za enak pospešek potrebovala manj kot 0,9 sekunde. Na vrhu ponudbe bo enosedežni rocket s popolnim sistemom potisnikov za zračne manevre. Zanj Tesla obljublja pospešek do 97 km/h v manj kot 0,59 sekunde.« Članek se tako nadaljuje: »Toda pri Tesli je treba tudi najbolj spektakularne predstavitve spremljati z določeno mero previdnosti. Roadster druge generacije je bil prvič napovedan že leta 2017, proizvodnja pa bi se morala začeti leta 2020. Po številnih preložitvah Elon Musk zdaj obljublja leto 2028. Tudi tokrat namreč niso predstavili serijskega avtomobila, temveč prototip, ki je predvsem pokazal, česa je tehnologija sposobna v nadzorovanih razmerah.«

Nadzorovane razmere so seveda botrovale temu, da je bil šov tako uspešen. Res pa je, da je pri tem pomagalo tudi dejstvo, da je večina uporabljene tehnologije že obstajala. Kdor pozna avto McMurtry Spéirling (čudni avtomobili, podobni Batmanovim, me zanimajo že vrsto let), ve, da lahko to vozilo s pomočjo posebnih ventilatorjev vozi z glavo navzdol. Takšno vozilo sicer ni dovoljeno na običajnih cestah, ker je sistem, ki avtu omogoča, da ostane prilepljen na cesto in hkrati dosega vratolomne hitrosti (dobesedno vratolomne), nevaren za vse ostale voznike. Celo smet na asfaltu lahko avto posesa in jo nato izstreli kot iz pištole.

Zato je avtomobil, ki ga je predstavil Musk, verjetno dovoljen samo znotraj baze v Avianu, nikakor pa ne v Ulici Saba. Zakaj torej takšno tehnologijo sploh kazati?

Muskovo igračkanje je še vedno nevarno razkazovanje moči. Medtem ko lahko v programu SpaceX vidimo vsaj nekaj drobcev koristi tudi za človeštvo, je šov z Roadsterjem zgolj politične narave. Takšno vozilo si bo verjetno lahko privoščilo 0,001 % milijarderjev. Pa še pri tem močno dvomim, da je kdorkoli sploh usposobljen voziti kaj takega.

Muski in podobni fenomeni kopičijo bajne vsote denarja, ker je večina izmed nas - ja, tudi sebe štejem zraven - mestoma še vedno najstniško navdušena nad nerazsodnim, egoističnim pojmom napredka. Avto, ki leti. Trgovina, kjer vedno najdem vse. Hitra hrana, ki mi je na voljo podnevi in ponoči. Filmi, ki se zgledujejo po mojih igračah ali po videoigrah. Na takih rodovitnih tleh nostalgične družbe, kjer ni odraslih, ki bi prevzeli odgovornost (pa zakaj bi sploh plačevali davke?), se lahko milijarder povzpne na raven znanstvenika. Kako globoko je to zasidrano v moji podzavesti, ugotovim, ko pomislim, kako si včasih zaželim magični gumb, ki bi me dvignil v zrak ali me peljal z glavo navzdol po stropu predora, nad vsemi ostalimi v koloni. Hkrati se moram zavedati, da to ni napredek, temveč igračkanje; da to niso skupne sanje, temveč šopirjenje.

Prava, odrasla sanjavost je tista, ki bi omogočila vsem voznikom, da letijo.